"Ne pritiskam nase, čeprav si želim družine, in mislim, da bi bila super mama. Vsaj tako držim fige in pošiljam v Vesolje. Me pa seveda kdaj za rokav pocukata misel in vprašanje, kdaj, kako, kje, s kom … in potem sanjarim. In je lepo. Čas in telo sta za zdaj še vedno na moji strani, tehnologije in druge možnosti prav tako. Pomembneje se mi zdi ustvariti družino, kjer se za oba zdi in občuti prav, varno, uresničeno in izpolnjeno, kot pa da bi nujno in na silo v tem trenutku na hitro želela uloviti in zaustaviti kazalce na lastni časovnici," je za revijo Obrazi Avenija razkrila Ula Furlan. Na vprašanje, če se vidi v vlogi matere, pa je odgovorila: "V tem trenutku okrog sebe vidim predvsem dnevno sobo brez kavča, škatle spominov, dva kupa nepregledanih papirjev, vsaj 12 neprebranih knjig, veliko želja, zapisanih v dnevnik, veliko odstavkov, nedokončanih v računalniku, nerazvrščena oblačila, v klet neodnesene stare kopalniške ploščice, ker sem sredi renovacije in sredi srednje prijaznih časov. Če pa bi si želela in si želim biti mama? Si."