»Branje mi ogromno pomeni. Zame je kot neke vrste meditacija. Poleti, recimo, skoraj ves dopust samo berem, tudi po knjigo na dan. Težko me je izvabiti iz viseče mreže. Vsi se mi smejijo, ko na morje spakiram poseben kovček samo za knjige,« pravi in doda, da je med gledališko sezono položaj malce drugačen, saj bere večinoma čtivo, povezano z ustvarjalnim procesom, in besedila, ki jih uprizarjajo v njenem matičnem gledališču SNG Nova Gorica, katerega članica je že nekaj časa. Ker je temnolaskin poklic tako povezan z branjem, običajno ob večerih, ko se s predstav vrne domov, preprosto ne premore dovolj zbranosti, da bi še dodatno brala. Tako da čez leto prebere bistveno manj oziroma je čtivo bolj strokovno.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

»Seveda vzamem pod roke tudi kaj za dušo, a traja nekoliko dlje, da knjigo dokončam. Knjige si večinoma izposojam, razen če mi je katera tako zelo všeč, da jo moram imeti. Obožujem knjižnice, od nekdaj, tudi na potovanjih v tujini si vedno ogledam lokalne knjižnice, to so zame nekakšni sveti prostori, polni skrivnosti. Vedno sem se hodila učit ali delat v knjižnico, tako da sem lahko tam sproti brskala po policah,« priznava mlada igralka in hitro doda, da ima vsako jesen poseben obred, ko obišče tudi knjižni sejem. Tam rada stika in si nakupi knjige. Običajno se na sejem odpravi z že vnaprej pripravljenim seznamom želja.

»Romane si bolj kot ne izposojam, kupujem pa večinoma literaturo, povezano z gledališčem, igralskimi tehnikami, kakšno pesniško zbirko ali pa knjigo, za katero menim, da se bom k njej večkrat vračala. Nekaterih del preprosto ne moreš brati kronološko oziroma se moraš k njim vračati v različnih fazah življenja. Veliko knjig tudi naročam prek spleta. Imam zelo raznovrsten okus za literaturo, marsikaj me lahko pritegne, a sem kljub temu zahtevna bralka. Obožujem dobre metafore in pesniško obarvan slog pisanja. Edina zvrst, ki me ne pritegne preveč, je znanstvena fantastika,« pove Anuša. Trenutno prebira vse od Edvarda Kocbeka in vse o njem, ker pripravljajo predstavo o njegovem življenju. »Kot rečeno, prednost imajo knjige za tekoče projekte. Sicer pa sem končno dobila pod roke knjigo Belo se pere na devetdeset, tako da se zelo veselim konca tedna, ko jo bom vzela v roke.«