Vnetje prostate je lahko akutno ali se ponavlja in je kronično. Le manjši delež ga povzročijo bakterije. Vnetje je lahko povezano z okužbami drugih delov sečil ali s povečanjem prostate, ko je pretok seča otežen.

Pogostost kroničnega vnetja prostate

Bolečine v področju medenice, težave z uriniranjem in težave s spolnostjo so približno en odstotek vseh diagnoz, zaradi katerih moški obiščejo zdravnika družinske medicine. Daleč največji delež teh vnetij predstavljajo kronična nebakterijska vnetja prostate. Prizadenejo predvsem mlajše moške in moške srednjih let, z vrhom pojavljanja v zgodnjih 30. letih. Po nekaterih raziskavah naj bi se s težavami soočalo med 10 in 20 odstotkov odraslih moških. Težave so običajno večje pri tistih s slabšim splošnim zdravstvenim stanjem.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Vzroki bolezni

O vzrokih za nastanek kroničnega nebakterijskega vnetja prostate je malo znanega. Raziskave različnih mikroorganizmov kot možnih povzročiteljev niso dale odgovora in danes večina strokovnjakov meni, da vzrok ni okužba. Kot verjetni vzroki se pojavljajo še: poškodba, avtoimuno dogajanje, hormonske motnje, nevrogena bolečina, povišan pritisk v tkivu prostate, preplet psihogenih in telesnih ter morda tudi genetskih dejavnikov. Prevladuje mnenje, da je kronično nebakterijsko vnetje prostate sistemska bolezen in ne izvira le iz prostatične prizadetosti.

Znaki in simptomi

Kronično nebakterijsko vnetje prostate se kaže s široko paleto simptomov. Med njimi je najpomembnejša bolečina: najpogosteje boli v presredku, bolečina se lahko širi tudi v zadnjik, križ, moda, penis in celo v trebuh. Kot ostali simptomi ni stalna, temveč se seli in spreminja po jakosti od blage do hromeče. Tipična je bolečina med ali po ejakulaciji, po kateri lahko to stanje ločimo od benigne hiperplazije prostate. Preostale težave bolnikov s kroničnim nebakterijskim vnetjem prostate se pojavljajo manj pogosto. Mednje spadajo: pogostejše in pekoče uriniranje, občutek nepopolne izpraznitve mehurja, zmanjšanje spolne sle, utrujenost, manjša sposobnost koncentracije in druge.

Stres sproži poslabšanje bolezni, izogibanje stresu pa ima izrazito pozitivne učinke. Sčasoma bolniki sami ugotovijo, katere dejavnosti (na primer hrana) stanje izboljšajo in katere ga poslabšajo. 

Kako poteka zdravljenje

Preizkušeni so bili različni pristopi zdravljenja, vendar še vedno ni enotne terapije, ki bi dala dobre rezultate. Med zdravili so najuspešnejši zaviralci adrenergičnih receptorjev alfa. Študije kažejo, da je terapijo s temi zdravili smiselno izvajati vsaj šest mesecev, preden lahko rečemo, da je neučinkovita. Manj ugodne, a kljub temu pozitivne rezultate ima zdravljenje z zaviralci 5-alfa-reduktaze, ki ga uporabljamo predvsem ob pridruženi benigni hiperplaziji prostate. Antibiotiki se niso izkazali kot učinkoviti, čeprav imajo mnogi tudi protivnetni učinek. Kljub temu se pogosto uporabljajo kot začetno zdravljenje za izključitev možnih bakterijskih povzročiteljev. Poleg zdravljenja z zdravili obstaja cela vrsta nefarmakoloških metod zdravljenja. Mednje spadajo masaže, sedeče kopeli, diete s prepovedjo uživanja močno začinjene in mrzle hrane ter alkohola, fizioterapija s sproščanjem mišic medeničnega dna. Pri okvari normalne spolne funkcije je pogosto učinkovita psihoterapija.