Challeta Salleta je na pravo pot vodil tudi šport, kateremu je še danes zavezana vsa njegova družina. »Res je, praktično smo vsi strokovni delavci v športu. Mama je profesorica športne vzgoje na eni izmed srednjih šol, oče je bil učitelj športne vzgoje v osnovni šoli, zadnja leta je nogometni trener v tujini. Jaz, moja sestra in moja punca pa smo inštruktorji fitnesa 2. stopnje, moj svak je fizioterapevt, njegov brat pa prehranski svetovalec. Očitno moramo razmisliti o tem, da odpremo kakšen svoj fitnes in vse to združimo pod eno streho.« Kar deset let je aktivno treniral košarko, ki je bila nekoč njegova prva ljubezen: »Bil sem tudi zelo perspektiven. Odnehal sem zaradi poškodb, ki so se ponavljale, največ težav sem imel z gležnji, zvini in zlomi, poleg tega pa mi je počila tudi trebušna mišica. Moj najbolj znan soigralec je bil Goran Dragić, s katerim smo skupaj z ekipo mladincev košarkarskega kluba Geoplin Slovan osvojili naslov državnih prvakov leta 2007. Če ne bi bilo poškodb in bi zrasel še kakšen centimeter, bi zagotovo vztrajal, zdaj sem visok 188 centimetrov. Če bi imel vsaj pet centimetrov več, bi bilo dovolj, vendar ti v športu nihče ne more ničesar zagotoviti, lahko se zgodi ena huda poškodba in je v trenutku vsega konec.