Za televizijsko voditeljico Jasno  Kuljaj je letošnje leto nekaj posebnega. Mineva namreč natanko  dvajset let, odkar si je uresničila  otroške sanje in uspešno opravila avdicijo na Radiu Slovenija ter  stopila v veliki medijski svet. Ob  tej priložnosti je z nami delila nekaj  iskrivih spominov na svoje začetke.

Jasna rada poudari, da si je  kariero v medijskem svetu prislužila popolnoma sama, brez zvez  in poznanstev. »Leta 2001 sem se v drugem letniku študija udeležila avdicije na  Radiu Slovenija. Spomnim se polne avle  ljudi in vem, da sem si razbijala glavo s  tem, da je verjetno malo možnosti, da  me bo komisija z Ajdo Kalan na čelu  uvrstila v svoj izbor. Priznam, da me je  verjetno rešila imitacija. En dan pred  avdicijo sem načrtno poslušala oddajo  Dogodki in odmevi in način njihovega  govora. Če za petje nimam posluha, ga  imam pa k sreči za govor. Zelo dobro  sem si zapomnila način, kako njihovi  napovedovalci berejo poročila, melodijo branja stavkov, in natančno tako  sem potem prebrala besedilo na avdiciji. In bila sprejeta. Poslali so mi vabilo,  ali me zanima novinarsko delo na Valu  202. In tako se je vse začelo, čeprav se  spomnim, da so me prvi dan poslali kar  domov, saj je tisti dan ravno potekalo  srečanje Bush–Putin na Brdu pri Kranju  in so imeli v uredništvu premalo časa,  da bi se ukvarjali z vajencem. Nato pa  se je začelo trdo delo. Ogromno snemanja anket na ulicah in nikoli ne bom  pozabila, kako težko je bilo ustaviti ljudi  in jih prepričati, da mi nekaj povedo v  mikrofon.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Bučni smuti z ingverjem za krepitev imunskega sistema

Buče so bogate z vitaminom A, vlakninami in antioksidanti, ki podpirajo zdravje oči in kože. Ta smuti je odlična izbira za hitro in zdravo malico.

Osamljena sredi Londona

Po treh letih dela na radiu je prišla v slovensko redakcijo BBC-ja, kjer je delala pod vodstvom Braneta Kastelica. »Val 202 je bila partnerska postaja s slovensko redakcijo BBC. Priredili so avdicijo, katere smo se udeležili mladi valovci, in spomnim se razgovora, ki sem ga imela s takrat zelo resnim Brankom Kastelicem in urednico češke redakcije. Imela sem srečo, ker mi je  angleščina šla res zelo dobro. Bila  sem otrok MTV-ja in že zaradi gledanja njihovih oddaj sem resnično  obvladala angleško. Kot študentka  novinarstva, katere cilj je bil, da bom  nekega dne vodila TV Dnevnik, pa  sem spremljala družbenopolitično  dogajanje v Sloveniji. Tako sem  uspešno opravila test in že manj kot  mesec dni zatem, ravno po četrtem  letniku študija, sem bila v Londonu.  Redno zaposlena na BBC-ju.

Nikoli  ne bom pozabila svoje prve britanske plače. Za britanska merila ni bila  nič posebnega, a moja takratna plača je bila primerljiva s plačo takratnega  slovenskega poslanca. Spomnim se,  ko sem dvignila denar na bankoma- tu na Picadilly Circusu in ugotovila,  da to ni slab dosežek za nekoga pri  triindvajsetih.« Delo v Londonu je  trajalo sedem mesecev, a na ta del  svojega življenja nima le lepih spominov.

»Bila sem precej osamljena.  Takrat se je doba interneta šele  začela, nobenih aplikacij. Člani re-dakcije so vsi imeli svoje družine, jaz  pa, če sem želela koga spoznati, sem  morala dejansko med ljudi, torej v  pub. Sama. Še dobro, da mi to kot  Dolenjki ni predstavljalo pretiranega stresa. A London, kjer so zbrani  ljudje z vsega sveta, se je zdel rahlo  neobvladljiv in z veseljem sem po  končani pogodbi sprejela ponudbo  iz Slovenije, ki je prišla od Televizije  Slovenija in oddaje Turistika.«