Tako se je nedavno lotila kar dveh: vile iz volne  in barvanja želodov. »Med sprehodom po parku  sva z Levom naletela na dva mogočna hrasta.   Pod njima je ležalo vse polno velikih želodov s   širokimi in ploščatimi kapicami. Spomnila sem   se, da sem pred leti na spletu videla, kako jih   je neka gospa barvala s flomastri in lepilom za   les. Prestrelilo me je, da bi se tako dalo narediti   lušten spomin. Sila enostavno za narediti in sila   fletno za videti! Ker so kapice majhne, je tak spomin priročen za v torbico ali za na pot. Zašila  sva platnen žakeljček, v katerem so kapice pospravljene, ko se z njimi ne igramo,« je razložila   Mojca. Pa vila? »Poleg tega, da je izjemen lovilec   prahu, izžareva tudi neko prav posebno milino.   Med mlajšimi deklicami na valdorfski šoli je prava uspešnica. Kaj natančno počnejo z njimi, ne   vem. Naša je visela nad Milino posteljo in meni   se je vedno zdelo, da je bil prav zaradi nje spalni  kotiček videti kot neko čarobno zatočišče.«