Osebna trenerka Nataša Gorenc s svojo spletno publiko pogosto deli življenjske modrosti in spoznanja, ki jih je nanizala na svoji poti. Kdor jo spremlja, prav dobro ve, da spletne zidove ne posipa s puhlicami, pač pa besede obteži s skokom za obzorje, kjer lahko mimobežni bralci najdejo manjkajoč košček sestavljanke v svoji duši. Tiste, čigar praznina skeli, ker je ne znamo ali zmoremo zapolniti. Tokrat se je dotaknila problematike zadovoljevanja pričakovanj družbe in nenazadnje tudi ljudi, ki so nam blizu, medtem ko sami pozabljamo na lastne želje in hrepenenja. Slednje lahko vodi v anksioznost in druge občutke, ki jih prežema tesnoba. Prisluhnite svojemu notranjemu glasu, sledite sebi in pišite svojo zgodbo, ne zgodbo nekoga drugega …

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

»Na svetu ni nikogar drugega z našo DNA, našim nasmehom, našim razmišljanjem... Sploh nismo v tekmi z drugimi, ampak samo s sabo, da postanemo najboljša različica sebe, bolj iskreni, bolj povezani s svojim bistvom in tem kar v resnici smo! Na svet smo prišli, da se izrazimo in živimo svoj namen, da delujemo v skladu s svojimi prepričanji, pišemo svoje zgodbe življenja. Žal se vse prevečkrat izgubimo v pričakovanjih drugih, zidove, ki so nam jih postavili drugi, sprejmemo za svoje in jih še nadgrajujemo z lastnimi strahovi. Blokiramo impulze v sebi, tisto silovito energijo, ko začutimo, da nekaj moramo storiti, da je to prava stvar! Ignoriramo jo, da bi ugodili drugim, jih potolažili, ne plašili in jim pobožali ranjen ego, da bo mir v 'hiši', da bo vse lepo in prav, na naš račun seveda, na naše psihično zdravje. Namesto, da se naša čudovita energija izrazi navzven, v kreativnost in veselju do življenja, se obrne navznoter in proti nam! Spremeni se v nezadovoljstvo in tiščanje v prsih... V meglo, tesnobo, otopelost ...« razmišlja Nataša in dodaja, da je najslabše, ko zatajimo samega sebe, saj slednje vodi zgolj v bolečino.

»Najhuje je, ko izdaš samega sebe, ko zapostaviš svoje občutke in ne narediš tistega, kar želiš! To boli in vsi smo to doživeli... A vedno je možnost, da ponovimo vajo! Vedno je prilika, da naredimo nekaj drugače! Ne bodimo torej ena izmed nesrečnih, žalostnih zgodb...Ali neprijaznih oseb, ki ne živi svojega življenja ... Poslušajmo se!«