»Razrednik me je osebno peljal v Litostroj in mi rekel, naj bom ključavničar. A sem se na skrivaj vpisal na srednjo zdravstveno šolo. Tja so se vpisovali le odlični in prav dobri učenci. Potem sem moral hoditi k socialni delavki in psihologinji, ker sem to naredil. In zakaj sem se vpisal na zdravstveno? Ker mi je prijatelj, ki je končal to šolo, povedal, da je noro tam, da so tam same punce.« Glede izbora šole mu ni bilo nikoli žal in si je izbral pravo pot. Iskreno ima rad ljudi in tudi pozneje, ko je po končani šoli delal na Onkološkem inštitutu, se je to potrdilo: »Videl sem trpljenje, kaj vse ljudje preživljajo in vesel sem bil, ko sem jim lahko pomagal. Govorili so mi, da sem njihovo sonce, da jim prinašam pozitivno energijo.« 

Objavljeno v reviji Naša Žena.