V nekaj mesecih po objavi je bil Gangnam Style najbolj gledan video posnetek na YouTubu. To mesto je nato obdržal več kot tri leta. Do 13. julija letos je imel blizu 4,5 milijarde ogledov.

V prvi vrsti je videoposnetek stavil na lokalno okolje in se je norčeval iz seulske premožne četrti Gangnam, a je le v nekaj tednih postal globalen. Do decembra istega leta je dosegel milijardo ogledov na YouTubu. Zaradi njega je nastalo nešteto memejev in parodij, sam ples pa so množično plesali vse od Azerbajdžana do Nove Zelandije.

Prav Gangnam Style je glasbeni industriji pokazal, kaj je mogoče doseči prek spletnih platform in družbenih medijev, predvsem naj bi to veljajo za umetnike, ki ne prihajajo z Zahoda in ne pojejo v angleščini.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

Psy je "prekršil pravila igre. Tradicionalni marketinški in promocijski prejemi so pristali na smetišču zgodovine, je za francosko tiskovno agencijo AFP ocenil direktor agencije za storitve izvajalcev in založb DFSB Kollective s sedežem v Seulu ter strokovnjak za južnokorejsko glasbeno industrijo Bernie Cho.

Gangnam Style je "primer moči, ki jo lahko ima platforma, kot je YouTube, da ustvari zanimanje za določen videoposnetek v številnih različnih krajev po svetu," je dejala docentka na Univerzi v Torontu, ki se ukvarja s korejsko pop kulturo Michelle Cho.

Leta 2012 je bila industrija pretočnih storitev še v povojih in je po podatkih industrijske skupine IFPI zagotovila manj kot sedem odstotkov svetovnih glasbenih prihodkov. A presenetljiv uspeh pesmi Gangnam Style kot tudi viralni videoposnetki izvajalcev, kot sta Justin Bieber in Carly Rae Jepsen, so po navedbah analitikov prinesla nov način, ki izvajalcem glasbe omogoča, da lahko kjerkoli po svetu ne samo izdajajo pesmi, ampak tudi posegajo po spletnih oglasih, najdejo sponzorje in dobijo ponudbe za koncerte.

Desetletje kasneje so tako pretočne storitve po zaslugi naročnin že postale glavni vir prihodkov v svetovni glasbeni industriji in so leta 2021 po podatkih IFPI predstavljale 65 odstotkov.