»Joj, kako hitro je minilo to leto porodniškega dopusta! Dokler je šlo, smo bili razpeti med Ljubljano, Gorico, lani poleti še na dopustu na Bolu, novembra smo šli na Malto, potem pa se je 'zgodila' epidemija, ki smo jo varno preživeli doma v Ljubljani. V isti hiši živi tudi moja sestra z družino in najini starši. Prvih štirinajst dni smo starše izolirali, potem pa smo se družili vsi. Hvala bogu, imamo velik vrt z igrali, štiri otroke, vsakokrat je kuhala ena od ženskih pripadnic klana. Bilo je pestro in kljub ne lepim časom prijetno.«

V drugo je lažje

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Spoznajte mamo župana Zorana Jankovića: Če se ne bi poročila, bi bila političarka

Ivanka Janković, rojena Potecin, je gospa z veliko začetnico. Ne zato, ker je mama ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki ga sicer obožuje. Kompliment si je prislužila kar sama. Ker je znala življenje ter njegove vzpone in padce sprejemati s pokončno glavo in zdravo trmo.

Drugi porodniški dopust je Oto doletel pri okroglih štiridesetih letih. »Uf! Ja, naporno je, res! A saj se človek vedno znajde, kaj ni tako? Glede na to, da sta otroka srečna, mislim, da sva se z Borutom dobro znašla, sicer z veliko pomoči širše družine. V drugo je lažje, ker je manj strahov, manj neznanega, težje pa, ker sta dva. In seveda ker imam še kakšno leto več, kot sem jih imela prvič,« se smeji. Karantena je hitro minila, Ota se je razveselila odprtja vrtcev. »Še dobro, da Prem še ne zna prebrati tegale ... Joj, kako sem bila vesela, da so se vrtci odprli! Saj mame veste, o čem govorim. Pa ne samo zato, ker sva si malo odpočila drug od drugega, temveč tudi zato, ker je spet srečal svoje prijatelje, vzgojiteljice, da ima še malo drugačne 'šole' in igre, kot mu ju lahko ponudim jaz,« je iskrena.

Konec porodniškega dopusta

Ota je bila prej dolga leta vajena hitrega televizijskega tempa in nenehne naglice. Vendar ji tudi na porodniškem dopustu ni bilo preveč lagodno. Seveda pa ni mogla čisto brez televizije, s katero jo povezuje dolgoletna vez.

»Delo sodelavcev sem spremljala z enim očesom, saj sem bila v nenehnem družinsko-gospodinjskem pogonu. Delo, hitenje, adrenalin ... Vse to sem pri dveh živahnih mulcih imela, s sodelavci pa sem večinoma ostala v stikih, tako da sem tudi njih na neki način imela vedno blizu sebe. Seveda pa ne bi mogla vsega življenja preživeti ležerno, samo z ukvarjanjem s seboj, možem in otroki. Ležerno? Res? Ukvarjanje z možem in sabo? Nič od tega mi ni uspelo. Hehe, kje je že ta ležernost? Hm ... Se pa včasih tudi sama to vprašam. Menim, da bi bil del mene za nekaj prikrajšan, če ne bi imela svoje kariere,« je prepričana.

Hitro doda še: »Službe se veselim, bi pa brez težav malo podaljšala porodniški dopust. Ravno zato, ker, kot spremljam razmere, sploh ne vemo, kdaj se bodo stvari v svetu zabave vrnile nazaj v stare tirnice in kako do takrat. O tem se odločitve sprejemajo sproti. Zato pa smo se odločili, takoj ko je bilo mogoče, malo pobegniti. Klic morja, lepo vreme, mivka, dolga plitvina, pa dejstvo, da smo bili preveč dolgo ‚zaprti‘. Vse to so bili razlogi za našo odločitev, da čim prej spakiramo in gremo. Pa še odličen kraj za praznovanje rojstnega dneva in idealen kraj za dopust z otroki. Kaj več reklame pa ne bom delala, je tako lepo, ker je tukaj takšen mir. Na meji nismo imeli nikakršnih težav in tudi tukaj smo pozabili na vse grdo zadnjih nekaj mesecev. Smo pa že maja obiskali Kranjsko Goro z okolico, pa Bohinj ... Glede na to, da imam še mesec dni dopusta, ga bomo del izkoristili tudi na Bolu na Braču, kamor redno zahajamo že dolga leta. Z veseljem bomo izkoristili tudi turistične bone države. Vendar si kakšnih bolj daljnosežnih načrtov ne upam delati,« pove Ota, ki je tudi drugega sina že vpisala v vrtec. Do septembra bo Zar še v domačem varstvu, nato pa bo šel spoznavat širši svet in vrstnike. Njegova mamica pa bo razveseljevala televizijske gledalce.