Rojena 1859, umrla 1950, Elsie je bila ameriška igralka in dekoraterka ter prva ženska, ki je prevzela vlogo te še vedno mlade poklicne smeri. Pri opremljanju prostorov je začela bogate viktorijanske detajle nadomeščati z bolj intimnimi elementi, zasnovala je priložnostne ureditve prostorov, ki so pripomogle k boljši urejenosti in funkcionalnosti ljudi, predvsem umetnikov. Prijateljstva in vplivni znanci iz višjega srednjega sloja so pripomogli k temu, da je prišla v stik s tem eklektičnim in ustvarjalnim poklicem, ki je bil nekoč namenjen le moškim. Njen talent in trma pa sta poskrbela za preostalo.

Kariera

Elsie de Wolfe se je prvotno izučila za igralko, a je bila bolj odmevna zaradi svoje odrske garderobe kot pa zaradi dobrega nastopa. Šele v svojih štiridesetih se je lotila dekoriranja hiš in začela kariero, ki ni poskrbela le za to, da so vsi poznali njeno ime, ampak tudi za popolno preobrazbo videza tradicionalnega ameriškega doma. Začela je z dekoriranjem svojih lastnih prostorov vile Trianon v pariškem okrožju Versailles, nato pa nadaljevala s Colony klubom v New Yorku.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Ukinila je strogo in utrujeno viktorijansko modo notranjega oblikovanja in oživila stavbe s svetlobo, odprtimi prostori in mehkim, udobnim oblazinjenim pohištvom. »Odprla sem okna in vrata Amerike in noter spustila sonce,« je kasneje opisala svoj proces. Njena karizma in šarm sta bila očitno vidna v njenem delu, navdihnjenem s francosko estetiko. Ameriški visoki družbi je predstavila pariško umetnost in zabavo ter nežen ženski pridih v tej skrajno moški industriji. Izpeljala je več ambicioznih projektov na obeh straneh Atlantika, in to v času, ko je trajalo potovanje od New Yorka do Francije osem dni in ne osem ur.

Drugačna, inovativna, drzna

Elsie se je oblačila enako svobodomiselno in uporniško, kot se je lotevala dekoriranja prostorov. Leta 1926, kmalu po poroki z diplomatom Charlesom Mendlom, je šokirala visoko družbo, ko se je na eleganten ples odpravila oblečena v plesalko Moulin Rougea. Njen zakon z Mendlom je bil sklenjen bolj zaradi ugodnosti kot iz ljubezni, saj se je kot diplomatova žena lahko izognila davkom – v ožjih krogih je bila znana po tem, da je bila veliko bolj intimna z ženskami kakor z moškimi. Živela je ločeno od soproga in odkrito izkazovala tesno osebno razmerje z Elizabeth Marbury, pionirsko gledališko agentko, katere stranki sta bila tudi George Bernard Shaw in Oscar Wilde.

Pariška ekstravaganca

Gospa Mendl je bila znana tudi po svojih ekstravagantnih in legendarnih zabavah, ki jih je prirejala v svojem francoskem dvorcu. Vojvodinja Windsorska jo je nanašajoč se na zabave opisala, da »meša ljudi kot koktajl«. Čeprav so se njeni notranji dizajni postarali in niso več aktualni, njene besede, ki dobro povzemajo njeno osebnost in čar, še naprej odmevajo: »Dobro oblačenje je v veliki meri odvisno od podrobnosti in dodatkov. Bodite lepi, če le lahko, bodite duhoviti, če morate, a bodite prijazni, pa če vas to ubije.«