Zdravi ogljikovi hidrati sproščajo majhno količino glukoze, zato se raven krvnega sladkorja manj poviša, telesna teža in počutje pa sta stabilnejša. Če naša prehrana vsebuje pretežno zdrave ogljikove hidrate, se bosta posledično izboljšali tudi energetsko ravnovesje v telesu in zdravje.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Obstajajo zdravi ogljikovi hidrati, ki zelo koristijo našemu telesu. Dobri ogljikovi hidrati so sestavljeni ogljikovi hidrati, kot so sadje in zelenjava (predvsem temno listnata), oreščki (mandlji), semena (kot so bučnice in sončnična semena), stročnice (fižol) in cela žita (ajda, kvinoja, ovsena kaša in kosmiči, proso, polnozrnati izdelki, rjavi riž), ki so odlično gorivo za naše mišice in možgane. Ta živila vsebujejo tudi veliko vlaknin, zato blagodejno delujejo na naš prebavni sistem in energetsko ravnovesje telesa. Brez uživanja zdravih ogljikovih hidratov se namreč hitro počutimo izčrpani, izžeti in nejevoljni. Če naša prehrana vsebuje pretežno navedena živila, se bo tudi naša telesna teža uravnovesila, uskladila in posledično znižala.

Slabi ogljikovi hidrati pa imajo v nasprotju z dobrimi le negativne lastnosti in posledice za naš organizem, saj so osiromašeni z minerali, vitamini in vlakninami. Med slabe ogljikove hidrate uvrščamo predelane ogljikove hidrate, kot so sladkor in bela moka, kruh, beli riž, testenine, sadni sokovi, sladke pijače in sladkarije. Najdemo jih v predelani hrani, ki ima nizko hranilno vrednost, vsebuje pa ogromno dodatkov. Slabi ogljikovi hidrati ne vsebujejo skoraj nič hranilnih snovi in so glavni povzročitelj debelosti. Ti hidrati začasno močno dvignejo energijo v telesu, povzročajo pa tudi željo po vse večjih količinah takšnih živil, zlasti sladkarijah.

Ključno je, da znamo razlikovati med dobrimi in slabi ogljikovimi hidrati, saj s tem uravnavamo tudi telesno težo in splošno počutje. Dobre ogljikove hidrate moramo uživati vsak dan, predstavljajo pa naj okoli štirideset odstotkov dnevnega vnosa hrane. V prehrano jih vključite predvsem v dopoldanskih urah, proti koncu dneva pa jih zamenjajte za beljakovine in zelenjavo.

Zdravi ogljikovi hidrati so naravna in nepredelana živila ter imajo nizek glikemični indeks. To pomeni, da nas nasitijo za dlje časa, telo lažje uporabi hranilne snovi iz takšnih živil, vse to pa preprečuje nalaganje maščobnih zalog v telesu. S prehranjevanjem s pretežno zdravimi ogljikovimi hidrati torej preventivno poskrbimo za zdravje in preprečimo kopičenje maščobnih blazinic. Živila s slabimi ogljikovimi hidrati pa imajo visok glikemični indeks, kar pomeni, da povzročijo hiter dvig ravni sladkorja v krvi, nasitijo nas za kratek čas, telo njihove energije ne porabi v celoti, zato se nalagajo v obliki nezaželenih maščobnih blazinic. Slabi ogljikovi hidrati so živila, ki so industrijsko in kemijsko predelana, zato se jim je treba čim bolj izogibati.

Zapomnite si, da lahko hujšamo tudi ob uživanju ogljikovih hidratov! Ključno pri tem je le, da razlikujemo med dobrimi in slabimi ogljikovimi hidrati. Ogljikovim hidratom se ne smemo odpovedati, saj so odličen vir mineralov, vitaminov in vlaknin, so ključni za proizvajanje energije ter pomagajo vzpostaviti telesno in duševno zdravje. Ker zdravi ogljikovi hidrati vsebujejo prehranske vlaknine, ustvarjajo občutek sitosti, preprečujejo nenadni upad energije ter željo po nezdravi hrani in sladkarijah. S tem ko v telo vnašamo zdrave ogljikove hidrate, se posredno obvarujemo tudi pred stresom in negativnimi posledicami stresa za naše zdravje.

Preberite tudi: Novinarki RTV Slovenija prekipelo: Prosim, prinesite 50 centov. Kliknite tukaj!