V Bar si vstopil brez izkušenj, je bilo to bolj pozitivno ali bolj negativno za tvojo predstavo v šovu?

V Bar sem res stopil z nič izkušnjami v gostinstvu, da bi to delovalo negativno na mojo predstavo v šovu ne verjamem. Kot prvo, v šovu nisem igral nobene predstave in kot drugo bi rekel, da prej obratno oziroma pozitivno. Tako sem pokazal, da sem se pripravljen učiti in sprejemat novo znanje, poslušati in da imam posledično delovne navade, kar pa je nekako lahko samo pozitivno.  

Deloval si miren, umirjen, kot oseba, ki ne išče konfliktov. Si tudi v realnem življenju tak, ali si se zgolj dobro zavedal kamer?

Ja, res je, ampak niso bile krive kamere, da sem bil tak. Osebno sem kamere odmislil kar kmalu, vemo, da kamorkoli že stopimo, nas snemajo (lokali, ulice, ustanove ...) Tu je bilo nekaj kamer več za voljo šova. Tak sem po naravi, ne želim negativne energije in prepirov, rad imam dobro voljo in dobro vzdušje kjerkoli že sem. Takšen sem se rodil hehe. Če se me kakšna zadeva ne tiče, se ne vmešavam. Če pa že, pa želim na čim bolj miren način to rešiti. K sreči v šovu nisem imel z nobenim nekaj resnega, razen na začetku, ko sva imela z Žigom neki spor, pa sem takrat stopil na stran in sem rekel, da razen 'šanka' oziroma dela, ki mora biti v profesionalnem odnosu, nočem imeti nobenih pogovorov z njim. Lahko pa povem, da sva se tudi že z Žigom videla po šovu oziroma potem, ko je on izpadel. Prišel je na pijačo, sva si segla v roke in pomenila. Tako da ni nobenih zamer med nama. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

"Draga Lea Plut jokam in srce me boli"

Prijatelji se poslavljajo od manekenke in nekdanje tekmovalke šova MasterChef Lee Plut. Stara je bila 37 let.

Kdaj ti je bilo v času šova najtežje?

Čez cel šov mi je bilo pomalem hudo, ker sem spremljal svojo punco Tjašo, kako je ona to zunaj spremljala in doživljala. Ko ti človek želi, da prideš čim dlje in čim več dosežeš, po drugi strani si te želi tisti trenutek ob sebi, te objeti in zaspati s tabo. Bi dal velik poklon njej in vso spoštovanje, da je zdržala ves ta pritisk v času šova. Ljubezen med nama je še zelo sveža in nova, vsi vemo, kako je na začetku, ko so vsa čustva na vrhuncu in si želiš skupnega časa. Tako da, Tjaša, hvala! 

Sem pa imel, mislim da, predzadnji teden bivanja notri kar hud padec v motivaciji in vsega zraven. Ker so mi šle določene zadeve, ki so se dogajale okoli nas, že pošteno na živce. Zavedali smo se, da gredo zadeve proti koncu, vsi so nas pumpali, da naj bomo aktivni, da zdaj nas ljudje spremljajo bolj kot čez zel šov, da ne bomo zabušavali ... Takrat sem imel v petek žur, prišla je vsa moja družba, sestra z družino, punca. Ljudje, so me prišli pozdravit in nazdravit, ansambel mi je prišel igrati brezplačno. Vedno so v sobotnih oddajah pokazali povzetek petkovih večerov, takrat tega ni bilo. Ni bilo niti enega članka narejenega na to temu, dale so se samo slike in še to samo o žuru in ne kot moj žur, ki sem si ga zamislil. Tekom žura so se dogajale še določene zadeve, ki mi niso bile včeš in takrat se mi je zdelo popolnoma brezpredmetno, da se karkoli trudim, ker ni bilo fer ne do ekipe, ki mi je prišla igrati, moje družbe, družine in na koncu tudi ne do mene, da nisi vreden, da te niti z besedo ne omenijo. Po drugi strani pa veliko člankov okoli enih in istih, kaj kdo naredi, pogleda ... Pač šov.

Kaj pa je bilo najtežje, ko si se vrnil domov?

Definitivno to, da kako blizu in daleč sem bil finalu. Vedel sem, da kdor bo preživel tisto soboto stole, bo v finalu in tako se je to tudi zgodilo. Zavedal sem se, da bi po zmagi mogoče težko posegel, ker so določeno zelo močni zunaj s podporo in se je to tudi takrat na mojem usodnem stolu pokazalo, ker nimam ljudi, ki bi bili pripravljeni mi pustiti po deset ali več evrov na glasovih in to tukaj največ šteje. Bi se pa ob tem rad zahvalil vsem, ki so mi prispevali glas tekom šova, pred tem sem preživel tri stole, tako da res hvala iz dna srca vsakemu posebej. Rad vas imam. 

Nameravaš nadaljevati v gostinstvu, ali si s to zgodbo zaključil?

Ne vem še, če bom nadaljeval svojo pot v gostinstvu. Če se mi bo kašna zanimiva zadeva ponudila, jo bom z veseljem sprejel in si ne bom zapiral vrat. To definitivno ne. Bi se pa sam najraje videl nekje kot zastopnik oziroma potnik za kašne produkte oziroma podjetje. Ta poklic ima mešanico vsega tega, kar rad počnem. Delo z ljudmi, greš na teren, pisarniško oziroma računalniško delo ... Tako da ne želim ravno rad govoriti, kaj je in kaj ne. Delam od 15. leta naprej in sem v življenju že poprijel za marsikatero delo. Želim si samo, da mi prinese šov to možnost, da bi dobil neko zaposlitev, ki bi jo z veseljem opravljal in da ne bi bila to ravno minimalna urna postavka hehe. 

Kakšno je zdaj vzdušje v Baru, ko se tja vračaš kot pomočnik? Je sproščeno, se opazi napetost, morda zahrbtnost?

Vzdušje v Barju je v teh dneh mešano, odvisno pri komu. Vidi se, da so eno zelo napeti in živčni, drugi pa manj. Malo so si sami krivi, malo pa ne. Meni je važno samo, da sem v čim večjo oporo Sandiju in da mu nekako pomagam do vrha tega šova. Lahko pa povem, da Sandi kar ok vse skupaj prenaša in da se počuti v redu. Komaj čaka, da se vse skupaj konča, ker bi se tudi on rad vrnil v objem svoje punce in k svojim domačim. 

Kdo se za zmago najbolj trudi?

Vsi se po svoje, zagotovo. Imajo tedenski promet, ki se bo pretvoril v glasove, zunaj smo mi, ki jim pomagamo pri promociji oziroma se nekako trudimo glasove pridobivati, tako da težko rečem. Vsi so po svoje pridni. Na hitro lahko rečem, če naredim povzetek vsega, so tu najbolj Sandi, Matej in Kiki, če govorim glede aktivnosti v samem Baru in izven njega. 

Kdo pa si po tvojem mnenju zmago najbolj zasluži?

Mislim, da na to ne bi rabil odgovarjati, ker se ve, kdo si po mojem najbolj zasluži zmago. Mr. Sandman oziroma Sandi in verjamem, da bo tako. Res pa je, da na tej točki si zmago zasluži vsak. Se pravi, da so v finalu nečesa, si med najboljšimi oziroma boljši od vseh ostalih in nato ločijo samo nijanse in te bodo glasovi. Če so Slovenci in Slovenke spremljali celotno dogajanje skozi šov in vse segmente Bara, potem je zmagovalec Sandi.