Kako se je začela vaša glasbena pot?

Oče me je pri šestih letih vpisal v glasbeno šolo, kjer sem se začela učiti igranja violine, poleg pa še teorijo in ritmiko. Preigravala sem večinoma klasiko. Ko sem v četrtem razredu osnovne šole prepevala v duetu s sošolko pesem Heidschi Bumbeidschi, sem se držala v ozadju, saj sem se bala, da ne bi bila preglasna ali napačno odpela. Nikoli nisem želela biti v ospredju ali kakorkoli vzbujati pozornost. Mama je bila takrat kar malce jezna name, češ zakaj se skrivam, da moram pokazati svoj glas.

Ko ste stopili na odre skupaj z mamo, ste morali premagati zadržanost. Je bilo težko?

Pri 16 letih me je oče vpisal na glasbeno šolo za učenje solo petja. Usoda je hotela, da je pozneje, prav na svoj zadnji dan življenja, oče izvedel, da sem bila sprejeta v šolo solo petja, kamor me je vpisal prav on. Vpis na šolo solo petja je sovpadal z začetkom skupnih nastopov z mamo in takrat, ko sem bila z mamo nekako vržena na oder, ni bilo več prostora za sramežljivost ter zadržanost in sem ju bila prisiljena premagati. Najina prva skupno odpeta pesem je bila Čez sedem rek.

Je bilo vaše zanimanje za mamino glasbo razlog za vajine poznejše skupne nastope?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

TEST: Kateri je skriti del vaše osebnosti?

Pred vami je test, s katerim lahko odkrijete svoj skriti delček osebnosti in morda še kaj zanimivega. Izberite odgovor in si oglejte rezultate.

Mamino glasbo sem začela odkrivati pri 14 letih, prej sem namreč vedno poslušala črnsko glasbo. Spomnim se, ko sem jo doma oponašala, da nad tem ni bila niti malo navdušena. Mama si namreč ni želela spet stopiti na odre. Oče jo je večkrat nagovarjal k vrnitvi. Pozneje sva to naredili, a žal šele po njegovi smrti.

Kdaj se je vaša glasbena pot odcepila od skupne glasbene poti z mamo?

Moja solo pevska kariera se je začela s sodelovanjem in nastopi v dodatnem zboru ljubljanske opere, kjer sem se pozneje tudi zaposlila na mestu solista zborista. A z mamo še vedno radi skupaj stopiva na oder.

Pri solo petju sem usvojila tehniko, a glas še ni bil razvit. Ko sem prišla v roke k profesorici Alenki Slokar Bajc, sem takoj vedela, da je to pot, po kateri želim nadaljevati. Pod njenim mentorskim vodstvom sem začela dosegati prve vidnejše rezultate. Sledila je zmaga na pevskem tekmovanju Ithaka 2007 in pozneje tretje mesto na državnem pevskem tekmovanju Temsig 2008. Po dokončanem študiju teologije sem se vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, smer operno petje, kjer sem študij nadaljevala pri profesorici Alenki Dernač Bunta.

Ljubezni do glasbe se je pridružila tudi ljubezen do Miha. Kako sta se spoznala?

Z Mihom sva se spoznala na skupnem izletu, ko smo se odpravili na Šmarno goro. To je bilo pri mojih rosnih 17 letih. Po kakšnem letu je prijateljstvo preraslo v nekaj več in tako sva zdaj skupaj že 20 let.

Sta kmalu zaživela v skupnem domu?

Skupaj sva zaživela po petih ali šestih letih poznanstva. Sprva sva živela pri njegovih starših, pozneje sva sezidala hišo zraven hiše moje mame, kjer živimo zdaj.

Miha je mojster za vse in to je prišlo še kako prav pri gradnji hiše. A moram povedati, da sem se tudi sama lotila najrazličnejših del ter med drugim celo ometavala notranje zidove. (smeh) Ker sva želela z otrokom zaživeti v našem novem skupnem domu in ta še ni bil dokončan oziroma opremljen, moja nosečnost pa se je bližala koncu, smo sprva bivali med številnimi kartonastimi škatlami. No, zdaj je že vse lepo pospravljeno v omarah. (smeh)

Ste mati dveh otrok. Kako ste se počutili, ko ste prvič postali mama?

To, da sva najino vezo okronala z rojstvom hčerke Klare, ki je zdaj stara tri leta in pol in pozneje še z rojstvom zdaj 22-mesečnega sina Martina, je bilo nekaj najlepšega. Nobena kariera, noben oder in noben aplavz ti ne da tega, kar doživiš ob tej majhni štručki.

Zrelost dramskega glasu nastopi šele okoli 40. leta, zato čas Ane Dežman na tem področju šele prihaja. A njene pevske in ne nazadnje tudi igralske sposobnosti lahko gledalci občudujejo že zdaj v oddaji Znan obraz ima svoj glas.

Aleš-Rod   Foto: Aleš-Rod

***null***