Ker vas nekaj časa ne bo, je treba vrt »pospraviti« na zalogo. Pred odhodom na dopust skrbno porežite odcvetele cvetove in socvetja, poberite pa tudi vso zrelo zelenjavo in sadje. Nekaj pridelka lahko vzamete s seboj na dopust, preostanek pa podarite sosedom ali prijateljem. Nikar na rastlinah tudi ne puščajte plodov, za katere je videti, da so že skoraj zreli. V tednu ali dveh vaše odsotnosti bodo zagotovo dozoreli, najverjetneje pa tudi zgnili in tako pomenili nevarnost za okužbo celotne rastline.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Za kaj vse lahko uporabite divji kostanj?

Divji kostanj sicer ni užiten, a je še kako koristen in uporaben v zdravilstvu. Ste vedeli, da so nekoč iz njega pripravljali celo pralni prašek?

Zelenjavne in okrasne gredice tik pred odhodom dobro zalijte, čim bolj izdatno in v globino. Rastline tudi natančno oplevite in okopljite oziroma zrahljajte prst okoli njih ter s tem drobnim koreninicam omogočite, da lažje pridejo do vlage. Priporočamo tudi, da zrahljana tla v celoti zavarujete z zastirko. Ta se ravno v času naše odsotnosti izkaže kot najbolj koristna. Preprečevala bo rast plevelov in bo zadrževala vlago tako, da ne bo prišlo do prehitrega izsuševanja zemlje.

Z balkonskimi rastlinami, ki rastejo v cvetličnih koritih z vodno rezervo, med dopustom ne bo težav, zato pa jih bo več s preostalimi, ki rastejo v navadnih koritih in cvetličnih lončkih. Po možnosti jih zasenčite in dobro zalijte, tako da bo voda stala v podstavkih. Za krajši dopust bo to dovolj. Če se na pot odpravljate za malce daljši čas, pa je bolje, da jih prenesete na vrt, jih postavite v senco in delno vkopljete v vrtno prst. Dobro zalijete in v prst v koritu zapičite okoli obrnjeno plastenko z vodo. Če vrta nimate, jih lahko postavite v kopalno kad ali pomivalno korito, ki ga potem do četrtine cvetličnega korita napolnite z vodo. Ker pa je ravno odsotnost cvetja z balkona za nepridiprave lahko znak naše odsotnosti, je primerneje, če poprosite sorodnike ali sosede, da redno zalivajo cvetje, praznijo nabiralnik in pogledajo za vogali, ali je vse na svojem mestu.

Kaj pa v primeru toče?

Poleti so žal zelo pogosta neurja in kaj lahko se dogodi, da tudi naš vrt obišče toča. Prav zato je ključno, da si, ko odhajate na dopust, priskrbite rezervno pomoč pri svojih sosedih ali prijateljih. Prosite jih, da ob neurju s točo hitro ukrepajo tudi na vašem vrtu ali terasi. Toča namreč navadno poškoduje rastline, zato te začnejo gniti, v njihove ranice pa se naselijo glivice, ki so lahko za celotno rastlino usodne.
Po toči je tako ključno, da polomljene in poškodovane dele rastlin takoj odrežemo, bolje nekoliko več kot manj. Cvetja nekaj časa sicer ne bo, vendar je bolje, da odrežemo čim več prizadete rastline, kot pa pustiti nekaj cvetov na krhkih, ogolelih ali celo poškodovanih steblih. Enako je z grmi in drevesi. Na ranah grmov in dreves se zelo rade po poškodbah zaradi toče naredijo različne rakavim podobne tvorbe. Če večje rane obrežemo ali prizadete veje odstranimo, je takšnih tvorb manj. Rastlinam te tvorbe sicer ne škodijo, veje pa se pozneje na teh mestih rade prelomijo.

Pomembno je tudi, da rastline okrepimo s tekočimi pripravki, ki vsebujejo morske alge in vitamine, priporočljivo pa je še, da jih poškropimo z modro galico ali drugimi bakrovimi pripravki. Še posebej grmovnice in drevje potrebujejo škropljenje z bakrenimi pripravki, saj so zanje glivice lahko usodne. Tudi listje na poteh je po toči ali neurju treba pograbiti, saj listje, ki razpada, pospešuje razvoj plevelov, privlači pa tudi požrešne polže, ki jih je v času neurij tako in tako vedno preveč.