"Moja mama je bila v času mojega otroštva uboga, ker ni imela denarja, v Milanu smo zato hodili v restavracijo za brezdomce, tam so bile tudi plačljive prhe, za nekaj drobiža. Vsega tega se živo spominjam," je o težkem otroštvu za revijo Obrazi povedal igralec Boris Cavazza. K temu je še dodal: "Nato sem delal pri mojstru, ki je prodajal in popravljal gospodinjske aparate, jaz pa sem jih nosil po hišah. Imel sem 25-letnega sodelavca Giovannija, ki je moral kar naprej hodit “popravljat likalnik” k neki ženski, ki je stanovala v enem od stanovanj nad prodajalno. Ko sem sam nosil radie in televizije po hišah, nisem smel skozi sprednja vrata, ampak so me vratarji pošiljali na stranska, tista za služabnike."