Vremenarju, voditelju, odličnemu sodelavcu in srčnemu prijatelju so se včeraj na POP TV poklonili tekom oddaje 24UR. Čustveni izrazi žalosti so polnili tudi družbena omrežja, Robert Erjavec je namreč na poti skozi življenje prepletel mnogo vezi, za seboj pa pustil sledi, ki danes skelijo zlasti tiste, ki so skupaj z njim ustvarjali in ga imeli priložnost spoznati tudi izven okvirjev …

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

»Nisem ga videl slabe volje. V garderobi sva se vedno kaj pošalila, vedno je vedel, kako je z gobami, pa naravo nasploh, z življenjem, družbo … Bil je razgledan, umirjen, nasmejan … in zdaj ga ni več. Robi, manjkal boš! A verjamem, da je tam nekje za take ljudi vedno sonce!« je na družbenem omrežju strnil svoje misli voditelj informativne oddaje Svet na Kanalu A Gregor Trebušak v zgodbi pa zapisal: »Zdaj boš sončne dni napovedoval tam zgoraj. Tu spodaj, pa nam boš manjkal.«

»Tako sem te imela rada! Hvala, da si bil nas mentor in prijatelj. Hvala za vse tvoje nasmehe, dobro voljo, pomoč, ko smo punce potrebovale prost dan in hvala za tvojo navihanost, s katero si znal polepšati vsak dan. Pogrešala te bom. Saj ves, noč bo danes jasna. Razsvetli jo za nas!« - je izlila svojo žalost vremenarka Špela Jereb.

»Naš večni šaljivec in dobrovoljček. Koliko smeha, koliko energije ... vedno pripravljen pomagati ... dragi Robi, pustil si nas v šoku in brez besed. Tvoj gromki glas bo za vedno odmeval v maski, desku in po hodnikih. Hvala ti za vse srce zlato. Najrajši te mam. Poljub za mavrico. Tvoja Janis,« je povzela svoje občutke vremenarka in radijska voditeljica Jana Morelj.

Takole pa so odeti v žalost so svoje spomine ujeli v zapis sodelavci iz njegove ljube redakcije:»Robi naš … Kako je to mogoče, kako si lahko kar odšel? Sončni dnevi ti niso bili najljubši, ker so se ti zdeli dolgočasno monotoni, tvoja ljubezen so bili sneg, dež, skupaj smo čakali koliko ga bo namedlo, snemal si upogibanje dreves v besu vetra in nam pošiljal posnetke ... in ne, ni te vzel tak viharen dan. Vzelo te je sonce. Tako prijetno, kot si bil ti. V redakcijo si vedno prinesel nagajivo razigranost, s tvojega obraza je vedno sijal nasmeh. Še posebej tiste dni, ko so v gozdu dišale gobe. Delil si nam nasvete, kako jih pripraviti, da se čim žlahtnejše topijo v ustih. Gurman si bil, poznal vsako dobro dolenjsko kuhinjo, z dušo in srcem predan svojim dolenjskim koncem. Ga ni bilo, da ga tam okoli Novega mesta in širše ti ne bi poznal - od tamle si nam prinesel najboljše jagode, od tehle pa domače piščančke ... od ene mame do druge sodelavke so potovali v tvojem telefonu slastni kuharski recepti ... S kom si bomo zdaj dopisovali, ko bo spet snežilo ... koliko ga je pri tebi, ker ga pri meni še nič ni ... koga bomo klicali, ko se bo na Dolenjskem spet nekaj dogajalo ... ti si vedno vedel vse. Ker si bil v srcih ljudi, ki so te imeli za svojega. Ne moremo se sprijazniti, da te jutri več ne bo v redakcijo in da ne bomo slišali tistega tvojega nalezljivega pozdrava:"Daaaaan!" Jočemo. Mirno spi, vremenski šarlatan ... Kot si se klical sam.«

Morda vas zanima še:

Skrivno življenje pokojnega vremenarja Roberta Erjavca

To je razlog za nenadno slovo Roberta Erjavca