Po energični Živim za vsak dan, v kateri je nepremagljiva Rebeka Dremelj slavila življenje, danes ta z novo skladbo Nekoč daleč nekje ponuja roko vsem, ki se soočajo z bolečo izgubo najdražjih. »To je najlepša in najbolj čutna pesem, ki sem jo po 'Le za kratek čas' kadarkoli izdala,« pove Rebeka. Skladbi prilaga tudi videospot, ki je prav tako pol čustev. Pesem na prvi pogled resda govori o slovesu, a predaja še eno pomembno sporočilo – vsi smo minljivi in ravno zaradi tega je treba čas, ki ga imamo izkoristiti v polnosti.

»Mislim, da je to tema, o kateri se premalo pogovarjamo. Izguba ljubljenih oseb je izjemno težka, žalovanje pa dolgotrajen proces. Takrat se srečamo s težkimi čustvi, ki jih je težko predelat. Bolečina, žalost, obup, osamljenost, jeza, obtoževanje … lahko nas popolno prevzamejo. Sama sem vedno uteho med drugim našla v glasbi in mislim, da nisem edina,« razloži in doda, da upa, da nova skladba tako pride do vseh, ki jo potrebujejo. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Slovenski nogometaš na skrivaj prvič postal očka

Nekdanji slovenski nogometaš in lepa manekenka sta prvič postala starša.

»Njen namen je, da poslušalcu nudi oporo pri žalovanju, ga vsaj malce potolaži, mu da upanje.Občutke in čustva, ki so me spremljali ob ustvarjanju te pesmi, težko opišem. To je zagotovo moja najbolj čustvena pesem doslej, pesem, ki sem jo komaj posnela, saj sem vsakič, ko sem jo pela, začutila cmok v grlu. Dala sem ji svojo dušo, svoje najgloblje občutke in upam, da se bo dotaknila tudi vaših src.«

Ob tem pa je spregovorila tudi o obdobju, ko je sama začutila, da v resnici ni nepremagljiva. »Do svoje bolezni sem tudi sama nase gledala kot na nedotakljivo, resnično nepremagljivo. Takrat me je 'streznilo'. Kot vsi, sem tudi jaz minljiva. Cenim ves čas, ki mi je dan in svojim najdražjim redno povem, da jih imam rada.« Čeprav tematika ni lahkota, skladba kot celota odraža veliko topline, ki se bo dotaknila marsikaterega srca. Močno besedilo s premišljeno glasbeno podlago in čutno interpretacijo. Pesem je tudi tokrat delo odličnega Roka Lunačka, pod aranžma in končno produkcijo pa se podpisuje Niko Kostanjevec.