Aleš je na Pop TV prišel leta 2012, ko ga je kot študenta meteorologije tja povabil nekdanji novinar Denis Oštir. »Od prvotne ekipe sem ostal samo jaz, po nekaj letih se nam je pridružil Rok Nosan, s katerim zadnja leta oddelava glavnino terminov, občasno nama pomaga še Luka, ki pa ima veliko drugih obveznosti,« razloži Aleš, ki se pred kamero za zdaj dobro počuti, a se zaveda, da bo s časom še boljše. Prva oddaja je bila zanj zelo zanimiva in stresna, sploh ker so ravno takrat Sloveniji grozile jesenske poplave. »Priprave pred vodenjem v živo so bile razmeroma kratke, precej intenzivne in se mi zdi, da kar uspešne,« pove Aleš, ki se z dekleti v redakciji vremena odlično razume. »Poznamo se že dolgo časa in odlično sodelujemo. Tako Jana kot Špela sta mi veliko pomagali pri pripravah na novo vlogo, svoje je dodala tudi Katja, ki je trenutno na porodniškem dopustu,« razloži Aleš in deli zabavno anekdoto, ki se mu je pripetila že pred časom, ko še ni delal pred kamero. »Zatipkal sem se pri grafiki za gore. Za temperaturo na višini 1500 metrov sem pomotoma napisal 60 °C, moralo bi biti okoli 15 °C. Nihče ni opazil, šlo je v eter. Bila je čisto moja napaka, a ljudje so krivili napovedovalca, mislim, da Jano Morelj v tem primeru.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Panettone: priljubljeno italijansko sladico lahko pripravite doma

Panettone v decembrskem času zavzame prodajne police. Zakaj pa ga letos s tem preprostim receptom ne pripravite kar sami?

Ko je Aleš dobil povabilo za vodenje vremena, je bil najprej malce skeptičen, težko mu je bilo zaradi Robija, a je ponudbo sprejel. »Robi mi je pomenil zelo veliko. Veliko sem se naučil od njega, vedno je rad pomagal, bil je zelo pozitiven človek, s katerim je bilo super delati. Bil je tudi zelo zagnan za delo, nič mu ni bilo težko. Prve dni po njegovi smrti mi je bilo zelo težko, še zmeraj veliko mislim nanj. Kar ne morem verjeti, da sem tisti petek zadnjič delal z njim. Vsi ga zelo pogrešamo,« pove s cmokom v grlu.

Aleš prihaja iz Jurovskega Dola v Slovenskih goricah, a že kar nekaj časa živi 20 kilometrov stran, v Šentilju v Slovenskih goricah. Otroštva se rad spominja, predvsem igre na prostem. Študiral je meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, vremensko dogajanje ga je zanimalo že kot otroka. Najbolj sta mu všeč sneg in mraz, ne mara pa vetra. »Živim na podeželju, dosti sem v naravi, kjer je veliko odvisno od vremena, zato je poznavanje vremenskih procesov kar uporabna zadeva. Sneg in mraz pa sta mi všeč zato, ker na lep sončen in hladen zimski dan ni lepšega kot to, da ti škripa pod podplati,« se nasmeji.

Kadar 36-letnik ni pred kamerami, rad teče, igra šah, kampira ob jezeru, lovi ribe in gobari. »To je moja strast že od zgodnjega otroštva, ko sem živel povsem ob gozdu. Tam sem imel in še zmeraj imam lokacije za gobe. Zdaj se ponje odpravim še na Pohorje, tudi na Gorenjskem sem bil že uspešen. Nisem pa nikoli bil na Robijevih 'placih', vprašanje tudi, ali bi mi jih želel razkriti,« z nasmeškom še pove Aleš, ki se bo svojega mentorja za vedno spominjal.