Pia Zemljič foto: Marko Vavpotič
Pri Francetu Mandiću sicer niti v osnovni niti zdaj v srednji šoli (trenutno obiskuje 2. letnik poljanske gimnazije) tega ni bilo, so pa s sošolci pogosto zbadali koga. »V vsakem razredu se bo vedno našel kdo, ki bo žrtev, ampak pri nas je šlo bolj za zafrkancije. Zdi se mi, da je nadlegovanje prehod iz zafrkancije na to, da se potem tista oseba zaradi tega res kronično slabo počuti. V osnovni šoli sem imel sošolca, na katerega smo se spravljali, potem pa je postal moj zelo dober prijatelj in se še zdaj družimo. V srednji pa se zgodi, da nekdo na veliko zaničuje druge in potem se celoten razred obrne proti tisti osebi, a tudi za to ne moremo ravno reči, da je nadlegovanje,« meni France, ki se sicer bolj kot interakcijam s sošolci in učnemu uspehu posveča igri, ki ji namenja skorajda ves prosti čas. Pred kratkim je posnel še glasbeni mladinski celovečerec Čao Bela v režiji in po scenariju Janija Severja, je pa tudi član Poljanskega odra, enako kot njegov brat Voranc.
Slavna starša
Kar niti ni čudno, če vemo, da sta njuna starša priznana igralca Marko Mandić in Pia Zemljič, ki sta ju že od malega s seboj jemala v gledališče. V nasprotju z Vorancem pa Franceta bolj zanima film, ta pa ima nanj tudi veliko večji učinek. Po gimnaziji se ima tako namen vpisati na AGRFT, rezervnega načrta sploh nima. »Če ne pridem na AGRFT, ne vem, kaj bom, saj sem se odločil, da ne bom skrbel za ocene v šoli in ne bi mogel recimo študirati za psihoterapevta, v čemer mislim, da bi bil dober, saj se zelo rad pogovarjam z ljudmi in ugotavljam, kako se počutijo,« razkriva France.
Želi si v Indijo
Zelo ga zanimajo tudi druge kulture in kraji. Po zaslugi staršev jih je videl že kar precej. »Najboljše mi je bilo na Tajskem, ker je bilo tako zelo raznoliko. Japonska mi je tudi bila super, je pa preveč čista zame, vse je bilo preveč urejeno. Meni je bolj všeč, če je malo razrito, če so slabe ceste. Zato si želim v Indijo. Nameraval sem iti že čez te poletne počitnice, a ne vem, koliko bo to izvedljivo, glede na to, da bom takrat star šele 17 let. Tako da bom mogoče moral še eno leto počakati,« se zaveda France, ki se je preteklo poletje potepal po zahodni Evropi. Najprej sta z bratom Vorancem prekolesarila Berlin, nato pa je sam s tem nameraval nadaljevati tudi po Hamburgu, Amsterdamu, Rotterdamu, Antwerpnu in Bruslju, a si koles zaradi slovenske telefonske številke ni mogel izposoditi, zato jih je prepešačil. Da gre za res posebnega mladeniča, pa dokazuje tudi dejstvo, da želi skrajšati čas, ki ga preživi na telefonu. »Nedavno sem bil štiri tedne brez telefona, ker sem si vzel neumnega, zdaj pa imam spet pametnega in sem čisto preveč na njem, tako da bom verjetno spet šel nazaj na tistega,« napoveduje France.
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
PrijavaŠe nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.