Aljaž Trebušak se je rodil z izrazito krajšimi rokami in nepopolno razvitimi prsti. Zdravniki so odsotnost radialne kosti in deformacijo dlani pripisali Holt-Oramovemu sindromu. Zaradi njega je bilo njegovo odraščanje zagotovo drugačno, a ga je pot skozi izzive hkrati oblikovala v izjemnega človeka.

»Odraščal sem z zavedanjem, da sem malo drugačen, da pa lahko vseeno normalno delujem v družbi. Stvari, ki so se ljudem zdijo samoumevne, moram pač včasih prej načrtovati in vanje vložiti več truda. K temu sta stremela tudi starša, ki se jima je zdelo pomembno, da se ne zadovoljim z mislijo, da je kar vse dobro, temveč da se res potrudim. Na vseh področjih. Doma sem imel veliko vzpodbude, oče mi je pri mojih željah vedno prišel naproti, za kar sem mu zelo hvaležen. Nikoli me ni odpravil z besedami, da kaj ni mogoče, vedno je iskal rešitve in jih tudi našel. In od tod izhaja moja zagnanost, da v ovirah vidim predvsem izzive,« je v klepetu za revijo Jana pojasnil Aljaž, ki vozi avto in štirikolesnik, ima celo izpit za traktor, smuča, se zabava v športnih igrah z žogo, potuje po svetu, blesti kot razvijalec strojne programske opreme in je pri delu z rokami tako spreten, da v opazovalcu izzove eno samo veliko občudovanje.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Blake Lively vložila tožbo zaradi domnevnega spolnega nadlegovanja

Blake Lively je vložila tožbo proti soigralcu iz filma Konča se z nama Justinu Baldoniju. V času promocije filma so se pojavljale številne govorice o težavah na snemanju.

Operacija ga ne zanima

O operaciji rok Aljaž ni nikoli razmišljal, saj si tega niti ni želel. »Takšen poseg zagotovo ni tako preprost, kot se morda zdi. Vprašanje je tudi, ali pridobiš več, kot izgubiš. Bolečin nimam, zakaj bi se torej odločil za to? Ker bi bila kakovost mojega življenja boljša? Jaz s kakovostjo življenja pravzaprav sploh nimam težav. Ko si takšen od rojstva, se preprosto naučiš in navadiš stvari početi po svoje. Ljudje smo prilagodljivi. Moja pot do cilja je pač drugačna,« je delil svoje misli Trboveljčan.

Njegovo navdihujočo zgodbo si lahko preberete v reviji Jana,  št. 6., 6. februar, 2024.