Zemlja se okoli Sonca giblje po ravnini, ki jo imenujemo ekliptična ravnina. Gledano z Zemlje se zdi, da se po tej ravnini giblje Sonce. Ker je Zemljina rotacijska os odmaknjena od pravokotnice na ravnino ekliptike za okoli 23,44 stopinje, se dogaja, da Sonce na svoji navidezni poti dvakrat letno seka ravnino nebesnega ekvatorja, ki je podaljšek ravnine zemeljskega ekvatorja.

Prav lega Sonca glede na ravnino nebesnega ekvatorja določa začetek koledarskih letnih časov. Ko Sonce seka ravnino nebesnega ekvatorja in se pomika nad njo, se začne pomlad, ko Sonce na svoji navidezni poti doseže največji pozitivni odklon se začne poletje, ko Sonce ponovno seka ravnino nebesnega ekvatorja in se začne gibati pod to ravnino, se začne jesen in ko Sonce doseže največji negativni odklon od ravnine nebesnega ekvatorja se začne zima, je pred časom za STA pojasnil profesor na mariborski filozofski fakulteti Igor Žiberna.

Koledarska jesen se tako začenja danes ob 14.44 po srednjeevropskem poletnem času, koledarska zima pa se bo letos začela 21. decembra ob 10.21 po srednjeevropskem času.

Kot že večkrat doslej, astronomski observatorij Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ob današnji menjavi letnih časov od 19. ure organizira dan odprtih vrat. Na ta dan jih obiščejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi, je zapisano na spletni strani fakultete.