O tem, kako se je soočila z diagnozo raka na mandljih je Saša Einsiedler leta 2021 prvič spregovorila za revijo Lady. "Seveda nisem mogla verjeti svojim ušesom. Rak! Ni možnosti! Verjetno je pomota! Usedla sem se v avto in se odpeljala na kliniko, kjer me je sprejel isti zdravnik in mi povedal, da je tkivo, ki so ga vzeli, maligno in da moram na preglede, ki bodo pokazali, kje vse se je rak že razlezel. Najprej sem povedala Andreju in takoj začutila njegovo podporo. Vozil me je na preglede in v enem tednu sem imela vse izvide. Sledil je konzilij, na katerem so ugotovili, da se je rak razširil na nekaj bezgavk, da pa imam dobre možnosti za ozdravitev. Prvega septembra sem se začela zdraviti. Imela sem 35 obsevanj, predpisali so mi tudi kemoterapijo, a sem šla samo na eno, nato pa sem se odločila, da nanjo ne bom šla več, ker sem jo res težko prenašala. Verjela sem v to, da bodo obsevanja zadostovala," je leta 2021 povedala Saša. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kako prepoznati manipulativno metodo gaslighting?

Gaslighting je zahrbtna metoda psihološkega manipuliranja z žrtvijo. Dogaja se v vseh oblikah odnosov.

Po dvajsetih obsevanjih je začela čutiti posledice. Težko je požirala in govorila, sililo jo je na bruhanje, pojavile so se otekline. Ker je vedela, da mora kljub vsemu jesti, je začela sočiti zelenjavo, iz prehrane pa je že prej izločila mleko in mlečne izdelke, gluten in večino mesa. Za nekaj časa se je odločila jesti bolj vegansko, le na koncu zdravljenja je pojedla kakšne ribe. Spoznala je, da je vredna tega, da vsako jutro soči zelenjavo, četudi ji to vzame 45 minut časa. Zato protokol sočenja ohranja še zdaj.

Saša Einsiedler na zdravljenje gledala kot na izkušnjo

"Svojemu zdravljenju nikoli nisem rekla boj, temveč izkušnja, imenovala sem ga tudi čiščenje. Simbolno je, da se je rak pojavil ravno v grlu. Vzela sem ga kot sklepno dejanje nekega obdobja mojega življenja. Tista stara Saša je skurjena. Sežgano je vse, kar me je omejevalo, da skozi besede nisem izrazila svojih čustev in jih povedala. Velikokrat sem pogoltnila žalost, solze, nisem izrekla, kar me boli, vedno z namenom, da se bomo imeli radi, da se ne bomo prepirali, da bo mir v hiši. Ta izziv sem doživela kot katarzično čiščenje. Čutim, kot da sem zdaj vstopila v novo poglavje svojega življenja. Najbolj milostno je bilo spoznanje, koliko ljudi imam ob sebi, ki me imajo neskončno radi, me podpirajo in mi želijo dobro. Od mojega brata z družino, otrok, mame in očeta, ki sta mi stala ob strani tudi finančno, ker je bilo moje nadomestilo za bolniško odsotnost premajhno, da bi preživela družino, do mojega ljubega Andreja, ki mi je ves čas stal ob strani in pomagal na vse mogoče načine. To je v meni dnevno budilo tako lepa čustva, da sem kljub bolečinam v grlu vsak dan čutila več hvaležnosti. Niti za trenutek nisem podvomila o tem, da se ne bi pozdravila."

Kaj pa ji je rak dal?

"Sporočil je bilo kar nekaj. Ključno zame je bilo to, da sem se poslovila od dela svojega življenja. Simbolno in tudi zares. Kot bi prešla na neko drugo raven zavedanja. Še malo bolj sem ponižna do veličine življenja. Saj ne pravim, da nisem bila že prej, ampak skozi to izkušnjo sem se dotaknila nečesa res velikega. Predvsem sem se naučila zelo veliko o sebi; sprejemanja svoje šibkosti, sprejemanja pomoči drugih, predajanja …," pa je razkrila za revijo Obrazi.