Natalija Nedeljko foto: Osebni arhiv
Natalija Nedeljko je ime, ki ga ljubitelji živali dobro poznajo, tuje pa ni niti tistim, ki z nebogljenimi bitji grdo ravnajo, saj jim s svojo bojevniško držo kaj hitro prekriža pot. Čeravno ji zdravje peša, ne razmišlja o tem, da bi opustila svoje poslanstvo. Po svojih najboljših močeh vztraja in se skupaj z majhno ekipo prostovoljcev dan za dnem prebija po poti, ki je večini neznana, čeravno utrinke pogosto objavlja na družbenem omrežju.
Mnogi si namreč težko predstavljajo njeno obliko prostovoljnega dela, ki zajema nepredstavljivo veliko predanosti, ljubezni in moči. Kakšno je pravzaprav njeno življenje? Delavno kakopak. Delo in življenje si podajata roki, zlivata se drug v drugega, tako da Nedeljkova dneva brez dela niti ne pozna. Da je to način življenja in da je že po naravi deloholik, skomigne z rameni.
In kaj pomeni biti prostovoljec njenega kova? »V teh letih mi je sicer začelo precej nagajati zdravje, vendar sem še vedno tu, da zjutraj razporedim delo in da potem preverim, če je dobro opravljeno. Še vedno lahko opravim kakšna lažja dela, namažem kakšno rano ali dam zdravila, pokrtačim katerega od konj ali ponijev, posadim rože, poskrbim za vrt, tudi skuham malico za prostovoljce, ki mi pomagajo ali kaj pospravim. Veliko časa mi vzame samo vodenje in administracija društva, ker to ni majhna organizacija. Nekdo pač mora opraviti tudi zbiranje donacij, naročilo hrane, krme, nastilja, organizirati praznjenje gnojišč, obnove in popravila hlevov, ograj, nabaviti material, pisati poročila, predloge, plačati račune, pisati prispevke, predloge, objavljati na naših straneh, biti mentor, se prijavljati na različne razpise, voditi projekte, organizirati prevoze pri odvzemih, sodelovati z veterinarji, kovači, … Ni da ni,« nam je razložila predsednica društva, ki je vpeta v delo od jutra do mraka, saj je v društvu potrebno opraviti toliko opravil, da ima dan premalo ur.
Nataliji okno v svet na simbolični ravni predstavljajo družbena omrežja, kjer med drugim z javnostjo deli vpogled na življenje rešenčkov, hkrati pa opozarja na nepravilnosti. Zanimalo nas je, ali je ta oblika osveščanja plodna?
»Družbena omrežja so danes kar pomemben del osveščanja. Internet namreč veliko hitreje doseže veliko število ljudi. Nikoli ne moreš biti ti ali tvoje delo všeč vsem, s tem se je potrebno sprijazniti, vendar pa tudi tisti, ki se s tvojimi objavami ne strinjajo, preberejo, napišejo tudi kakšen grd komentar, ampak cilj je dosežen. Začnejo razmišljati. In bolj kot razmišljajo, več kot govorijo, bolje je. Tudi vsaka slaba reklama ni slaba, če jo znaš obrniti v dobro. Tako se spreminja svet in miselnost ljudi,« razmišlja Natalija, ki ji je ta oblika komunikacije s svetom ljuba tudi zaradi tega, ker lahko razgali resnico, ki je nihče ne more spremeniti ali prilagoditi, kot se ji je denimo zgodilo ob novinarskih prispevkih na temo razvpitega primera o odvzemu govedi.
»Vsekakor mislim, da so družbena omrežja danes eden najbolj pomembnih medijev, preko katerih lahko tudi društva hitro, kvalitetno in uspešno osveščajo,« je zadovoljna Natalija, ki jo je še posebej razveselilo, ko je na spletu prebrala, da je njeno društvo v EU uvrščeno na seznam večjih evropskih zavetišč za konje. »Tudi to je svojevrsten uspeh.«
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
PrijavaŠe nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2025, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.