To zimo sem zaradi prehlada in vnetja sečil kar trikrat dobila antibiotike. Zadnjič pa mi je zdravnica rekla, da je to že nevarno in da se moram potruditi, da jih vsaj do konca leta ne bom več potrebovala. Nisem vedela, da je količina antibiotikov, ki jih smem zaužiti, omejena. Zato me zanima, ali to drži in kako ukrepati, da vnovično jemanje antibiotikov ne bo potrebno. Jelka S.

Včasih so jih ljudje zaužili nekajkrat v življenju. Danes pa jih, kot sami navajate, tudi večkrat na leto. Mnogi se ne zavedajo, da antibiotiki niso »bomboni« in da nas njihovo jemanje dolgoročno lahko veliko stane.

Preveč antibiotikov vodi v razvoj bakterij, ki so odporne proti njim

Zgovorno dejstvo, da smo z antibiotično strategijo obvladovanja bolezni zapeljali v slepo ulico, je nedvomno tudi razglasitev evropskega dneva antibiotikov. Tako 18. novembra vsako leto, vse od leta 2008, ministrstvo za zdravje poziva k preudarni uporabi antibiotikov. Namreč antibiotiki, ki so res močno orožje in lahko pri hudih obolenjih rešijo marsikatero življenje, se mnogokrat uporabljajo nepreudarno in nepotrebno. Posledice tega zbujajo veliko skrb.

Ena od posledic takšne uporabe antibiotikov je naraščanje števila mikrobov, ki so odporni proti njim. Bolezni, ki jih povzročajo odporni mikrobi, so težko ozdravljive, saj nimamo več antibiotika, ki bi jih bil sposoben uničiti. V Evropski uniji zaradi takšnih okužb vsako leto umre najmanj 25.000 ljudi (www.ecdc.europa.eu/en/publications/_layouts/forms/Publication_DispForm.aspx).

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Praznični koktajl za dobro voljo

Bi radi gostom ali pa le sebi pripravili okusen koktajl? Osvežilen, pa vendar z okusom po prazničnem decembru? Imamo idejo, ki vam bo všeč!

Da je problem resen, opozarja čedalje več strokovnjakov, saj se število okuženih s takšnimi bakterijami nevzdržno veča.

Odpornost bakterij proti antibiotikom pa ni problem samo pri ljudeh, temveč tudi pri živalih, opozarjajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Pri tem navdaja s skrbjo dejstvo, da se bakterije, odporne proti antibiotikom, lahko z živali prenesejo na ljudi. Prenos bakterij je lahko neposreden ali posreden prek živil živalskega izvora (meso, mleko, ribe …). Ne gre pa zanemariti tudi prenosa odpornih bakterij na ljudi z okuženo hrano, vodo, predmeti, ki so bili v stiku z urinom, blatom ali drugimi izločki okužene živali.

Da bi se izognili posledicam čezmerne uporabe antibiotikov, obe ministrstvi pozivata, naj se za obolenja, kjer ne pomagajo ali niso potrebni, antibiotiki ne uporabljajo. Ministrstvo za zdravje tako med drugim svetuje, naj se prehlad ali gripa zdravita brez antibiotikov. A prav tu se po navadi »zatakne«, kot boste lahko prebrali v nadaljevanju.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje celo rejcem živali svetuje, da je za obvladovanje obolenj bolje izbrati strategijo »preprečevanja kakor zdravljenja«. To dokazujejo številni primeri dobre prakse, kjer je reja živali usmerjena v čim optimalnejšo zadovoljevanje potreb živali. Pri tem niso mišljene le fizične potrebe živali, temveč tudi njihovo dobro počutje.

Preveč antibiotikov lahko izzove kronična obolenja

Prav pri obvladovanju blažjih zdravstvenih težav najpogosteje storimo napako, saj z nepotrebno uporabo antibiotikov ob prehladu, gripi, blažjem vnetju grla poleg tega, da vplivamo na povečevanje števila bakterij, odpornih proti antibiotikom, povzročimo tudi hujši padec odpornosti telesa. To pa za sabo potegne niz kroničnih obolenj, s katerimi se danes srečuje čedalje več ljudi.

Obolenja, kot so kronične težave z dihali, prebavili, sečili, alergijami, slabokrvnostjo, težave s kandido, na videz nimajo nič skupnega. Če pa se v težave poglobite, boste ugotovili, da je njihova skupna točka porušena črevesna flora. Seveda črevesno floro lahko poškoduje tudi veliko drugih dejavnikov, a med najbolj uničevalne sodijo prav antibiotiki.

Vsi vemo, da ti v telesu uničujejo patogene bakterije, za kar smo jim zlasti ob hujših infekcijah hvaležni. Ne vemo pa, da antibiotiki uničujejo tudi številne koristne bakterije, brez katerih ne moremo pričakovati optimalnega zdravja. Te bakterije najdemo tako na kot v telesu. Najbolj poznane med njimi so dobre probiotične bakterije (npr. Lactobacillus acidophilus …), ki so sestavni del naše črevesne flore. Te bakterije imajo pomembno vlogo za ohranjanje našega zdravja. Več o tem si lahko preberete v knjigi Vojna ali mir z bakterijami. Kadar jih z antibiotiki uničimo, prizadenemo prebavo zaužite hrane, srkanje hranil iz črevesja v telo, zrušimo obrambo črevesne stene, povečamo nevarnost za razvoj sindroma prepustnega črevesja, povečamo vdor toksinov in patogenih bakterij v telo skozi črevesno steno … in tako si »pridelamo« povečano zakisanost, zastrupljenost telesa, pomanjkanje številnih vitalnih snovi (železa, kalcija, aminokislin, esencialnih maščobnih kislin, vitaminov …) in ne nazadnje padec imunskega sistema. To pa je tudi eden od pomembnih razlogov, zakaj se pojavlja čedalje več zgoraj omenjenih kroničnih obolenj, ki se jih ponovno lotevamo z antibiotiki!

Preveč antibiotikov povezujejo celo z epidemijo avtizma

Če začaranega kroga obolenj in jemanja antibiotikov ne prekinemo, se lahko sčasoma pojavijo hujša obolenja, kot so npr. osteoporoza, depresija, druge motnje počutja, pri otrocih govorne in bralne motnje, hiperaktivnost in celo avtizem. Te težave so se po mnenju nevrologinje in nutricionistke dr. Natashe Campbell začele intenzivneje pojavljati prav po drugi svetovni vojni, ko so antibiotiki doživeli »razcvet«. Delež avtizma, kot pravi, danes tako hitro narašča, da lahko upravičeno govorimo o njegovi epidemiji. Namreč: pred 20 leti je za njim obolel 1 otrok na 10.000, leta 2001 pa 1 otrok na 483 (European Journal of Child and Adolescent; 2001, volume 9)!!

Kako zmanjšati uporabo antibiotikov?

Še bi lahko naštevali, kako strategija, usmerjena pretežno v uničevanje mikrobov tako na področju zdravja ljudi kot na področju zdravja živali in rastlin, ni najboljša pot, pa si raje namesto tega poglejmo, kaj lahko storite drugače, da brez prepogoste uporabe antibiotikov ostanete zdravi.

Podobno kot svetuje ministrstvo za kmetijstvo in okolje, je dobro, da se tudi mi usmerimo raje na strategijo preprečevanja kot zdravljenja! Če je ta uspešna na področju živali, zakaj ne bi bila pri nas? Če stremimo za tem, da so naše potrebe na vseh področjih (fizičnem, psiho-socialnem in duhovnem) zadovoljene, kar nas navdaja z notranjim mirom in zadovoljstvom, ustvarjamo tudi v naših telesih okolje, kjer se patogeni mikrobi ne morejo razmnoževati. To je med drugim tisto, kar je nasprotnik Louisa Pasteurja Antoine Bechamp želel povedati že konec 19. stoletja, pa žal zaradi različnih interesov ni bil slišan.

Kadar vam kljub prizadevanju po ohranjanju zdravja to zaniha, ukrepajte takoj in čim bolj naravno. To pomeni, da z naravnimi metodami in pripravki čim prej podprete telesno obrambo. O tem, kako si na naraven način lahko pomagate pri težavah z dihali, sečili, ušesi, prebavili, si lahko preberete v že omenjeni knjigi. Obstajajo namreč številne preverjene naravne metode, ki vam lahko uspešno pomagajo premagati tako prehlad kot vnetje mehurja, ki vas je to zimo pestilo. Treba jih je le spoznati, pa bodo antibiotiki za vas preteklost.