Kakšen tek neki? Jaz tečem samo na razprodaje!
Odkar pomnim sem jedla vse, kar mi je prišlo pod roko in zraven nikoli nisem štela kalorij ali poslušala pridige o tem, kako zelo narobe je, če meso mešaš s krompirjem in si za kosilo privoščiš fižolovo juho s palačinkami.
Tako je, če si doma z vasi. Tam me nihče ni obremenjeval s štetjem kilokalorij, kaj šele, da bi mi kdo obelodanil, kaj kalorije sploh so. Za kosilo je bilo obvezno na krožniku vse pisano (pa še sladica za povrhu) in tega nikoli nisem razumela kot nekaj slabega.
Pri desetih sem sama prvič pojedla stogramsko čokolado, pri petnajstih pa sem bila sposobna pospraviti škatlo Domačice kot za šalo. Priznam, pri devetnajstih, ob vpisu na fakulteto, bi bil moj sponzor lahko kakšen čokoladni mongotec ali pa proizvajalec piškotov. Glede na to, koliko 'džanka' sem zaužila, bi mu pisala slavospeve in pela večno hvalo.

Hrana in jaz
S hrano nikoli nisem imela težav in ona ne z mano. Rada sem jedla in še raje sem jedla dobro. Moja dvajseta so minila v znamenju polnočnih prigrizkov, ki sem jih z rahlim občutkom krivde poimenovala kar zajtrki, in večernih pogledov v hladilnik. No, jasno, da zvečer. Zakaj bi sicer hladilnik rabil luč, če bi vanj pogledovala samo podnevi?
In tako so tekla leta, z njimi pa se je (na žalost) večal tudi moj apetit. Genski zasnovi sem pripisovala to, da sprva teh lapsusov ni bilo videti nikjer. Pa sem se bližala tridesetim in začela plačevati pokoro za svoje spodrsljaje tekom težkih, čokoladnih in sladkih let. In tako sem prvič po težki dekadi stopila na tehtnico. Optimistično sem upala, da so se moje kile (tako kot moji centimetri) ustavili na tisti točki, kot moji centimetri. Saj so mi rekli, da v srednji šoli nehaš rasti! No, pa ni bilo čisto tako. Strah in groza.

Tek je in
V službi sem se končno priključila debati 'hohštaplerk' (iskreno rečeno, to nikoli niso bile, a ker so bile visoke in lepe, sem jih avtomatično popredalčkala prav tja), ki so zobale oreščke in pile že tretjo skodelico kave. In ker so bile vedno trendsetterke, sem njihovo mnenje upoštevala enkrat letno. Tudi takrat, ko sem nehala jesti krompir in slastno kosilo zamenjala za smutije. Ujela sem jih ravno med hvalisanjem druga drugi: »Stara, včerej sem pretekla desetko. Čist hudo, ti rečem!« In je druga, tista ki je imela noge skoraj do mojih jošk nadaljevala: »Ja, jest sem zadnjič tekla po PSTju in poslušala en nov komad. Ti rečem, sem totalno dobila en zalet. Komej čakam, da bo naslednja tekma.« Ta tretja ni bila tiho: »Jaz sem si ravno kupila najnovejše adidaske. Tiste PureBoost X. Vam rečem, sem čist naspidirana.«
Na eni točki, medtem, ko sem zrla v njihova popolna telesa, sem se vprašala, če bi morda s tekom morala začeti tudi sama. Zato, ker je to zgleda ful popularno. Pa ker jaz, dekle z vasi, želim biti popularna. Tako kot pred leti, ko sem za kosilo nehala jesti meso s krompirjem in ko sem si lansko leto končno kupila smutimejkr. Zdaj očitno tudi to ni več dovolj. Smutiji so že kul, a zgleda da brez teka ostaneš na točki 'totalnega luzerja, ki se trudi s sokci, pa mu na rata'.

Toda kako? Kakšen tek neki? Jaz tečem samo na razprodaje. Takrat sopiham in zbiram poslednje atome moči, ko se grebem za zadnji kos črne oblekice moje konfekcijske številke, zraven pa razmigam še triceps in dokažem, da znam bit zagrizena športnica.
A to ni dovolj, draga moja. Fižolove juhe že sto let ne jemo zraven palačink za kosilo, smutimejkr je (skoraj) lanski sneg, letošnji trend pa je preprosto tek. Zato sem, v svojem zmagovitem slogu, takoj naslednji dan po nakazani plači, zavila v športno trgovino in kot največji ekspert kupila vse od a do ž za tek. Ker jaz pa že ne bom za luno! 

Hočem adidaske. Hočem tiste, ki me dvignejo!
V trgovini sem nastopila kot bi bila Jolanda Čeplak. Sej veste, midva s tekom sva na ti pa tako. Sem zahtevala ene in edine, ki jih imajo sedaj vsi - adidas PureBoost X. Pisane na kožo ženskam.  Nato sem kupila tudi nek pas za tek, ki ima našite predalčke za vodo ali čemurkoli-že-služijo-ti-predalčki. Ker moram imeti vse, kar imajo najboljši tekači. Ker na sebi pa že ne bom šparala. Ker bom tudi letos sledila modnim trendom. In če modni trendi narekujejo tek in pas z našitki, naj pa tako bo.
Sem se zato postavila pred ogledalo, globoko zavzdihnila in se odpravila svoji prvi 'desetki' nasproti ... Vse ostalo delo bodo tako ali tako opravile najnovejše adidaske. Vsaj tako sem mislila. 

Se nadaljuje ...