Jod odlikuje nešteto zdravilnih lastnosti: deluje antiseptično, antibiotično, protivirusno, protirakavo itd. »Pomemben je za imunski sistem in za tvorbo ščitničnih hormonov. Žleza ščitnica, jajčniki, maternica, prsi in prostata delujejo, kot je treba, dokler imajo dovolj joda. Jod omogoča ravnovesje estrogenov, kar je pomembno za dobro delovanje možganov, razvoj prsi in vlaženje kože. Ravnovesje, ki ga ni, če je joda premalo, je pomembno tudi za močne kosti in je dobra zaščita pred srčno-žilnimi obolenji. Uživanje joda telesu pomaga, da se znebi fluora, broma, svinca, kadmija, arzena, aluminija in živega srebra,« pravi avtorica knjige.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Pomanjkanje
»Če nam joda primanjkuje, nastane neravnovesje hormonov in tkiva,« pove Černetova in doda, da se začne rahljati tkivo jajčnikov, prsi, prostate in maternice. »Zaradi dolgotrajnega pomanjkanja joda nastanejo ciste. Te sčasoma postanejo vozličaste, rastejo, lahko se razvijejo tudi v rakava obolenja. Posledice dolgotrajnega pomanjkanja so tudi golšavost, neplodnost, multipla skleroza … Pri otrocih se lahko pojavijo motnje pozornosti ali hiperaktivnost (ADHD), avtizem … Otroci, ki jim primanjkuje joda, se tudi težje učijo,« še piše v svoji knjigi Jod, premišljena uporaba joda in lugolove raztopine.

Premalo ga ima veliko ljudi
Statistika kaže, da tretjina ljudi po vsem svetu trpi zaradi pomanjkanja joda. Z jodom najbogatejša okolja so v bližini morij oziroma oceanov. Bolj ko gremo v notranjost ali hribovite predele, manj je joda. »Poudariti je treba, da govorimo o neradioaktivnem jodu. V zemlji je največ joda v humusu, in če ga je tam dovolj, je tudi letina, pridelana v taki zemlji, bogata z jodom. Neradiokativni jod je tudi v zemeljski vodi in naftnih vrelcih, pa v čilskem solitru (kamenina iz Čila, bogata s solmi NaN03),« razlaga sogovornica.

Morska hrana
»Največ joda je v morskih sadežih, algah, ribah, rakih in školjkah. Jod je tudi v sladkovodnih ribah, mesu, nekaterem sadju in zelenjavi, pa v pivu, vinu, tudi v žitih in nekaterih mlečnih izdelkih. Dokaj veliko joda je v vodni kreši, čebuli in redkvi,« našteva Černetova. Hkrati opozarja, naj se v času, ko se zdravimo z jodom, izogibamo hrani, ki ovira njegovo absorpcijo v telesu, »predvsem cvetači, brokoliju, ohrovtu, soji, kolerabi, repi, zelju in arašidom«.

Količina joda v hrani se dodatno izgubi tudi med njeno pripravo. Za optimalni izkoristek minerala bi bilo najbolje, da jemo presno hrano. »Pri kuhanju morskih rib se izgubi kakih šestdeset odstotkov joda, pri pečenju dvajset. Slovenski strokovnjaki menijo, da dobimo z dnevnimi obroki običajne hrane, ki ne vključuje morskih rib, šestdeset mikrogamov joda: petnajst z mlečnimi izdelki, petnajst z jodirano soljo in trideset z drugimi živili,« pojasnjuje sogovornica.

Jodirana sol
»Sol brez življenja« je jodirano sol označil dr. David Brownstein, strokovnjak za zdravje ščitnice. V jodirani soli je namreč le kakih deset odstotkov biološkega joda. Vse drugo so primesi. Iz jodirane soli odstranijo rudnine in jo obarvajo.

Domači test
Če želimo vedeti, ali imamo dovolj joda, to lahko ugotovimo kar sami. »Na vato nakapljamo jodovo raztopino in jo pomažemo na zgornji strani podlakti. Če madež po petnajstih minutah izgine, pomeni, da je v telesu premalo joda. Če na koži ostane več kot uro, je joda v telesu dovolj,« pove Černetova. Odrasli potrebujemo 150 μg (mikrogramov) joda na dan, predšolski otroci 90 μg, šolski otroci 120 μg, nosečnice in doječe matere pa od 220 do 290 μg.

Test
Dr. Guy E. Abraham je v sodelovanju s kolegi znanstveniki pred desetimi leti razvil metodo ugotavljanja ravni joda v organizmu, jodinski obremenilni test. »Metoda temelji na zasnovi, da se prava raven joda v telesu določi v roku štiriindvajsetih ur po zaužitju 50-miligramske tablete joda/jodida z merjenjem ravni v urinu izločenega joda. Omenjeni test temelji na domnevi: telo bo zadržalo več joda v stanju pomanjkanja joda. Če so količine joda v urinu zadostne, se bo izločilo približno 90 odstotkov mešanice te 50-miligramske tablete joda/jodida (to je 45 mg), 10 odstotkov pa ga bo ostalo. Ravni pod 90-odstotnim izločanjem pa označujejo pomanjkanje joda v telesu. Jod se namreč veže na receptorje za jod, ki so povsod v telesu. Če so v receptorjih zadostne količine joda, bo telo velik del zaužitega joda izločilo,« razlaga metodo sogovornica.

Ne preveč ne premalo
Znaki pomanjkanja joda so nejasen ali meglen občutek v glavi, boleče in trde prsi, neredna menstruacija itd. Lahko pa se pojavijo tudi znaki, da je joda v telesu preveč, v takem primeru govorimo o jodizmu. Tega zaznamo kot kovinski okus v ustih, povečano slinjenje, glavobol, mozolje ali smrkanje.

Zdravilni kapljici
Mešanico joda in jodida je za zdravljenje prvi uporabil francoski zdravnik, dr. Jean Lugol. Mešanico je poimenoval lugolova raztopina, z njo je zdravil najrazličnejše okužbe. Dve kapljici petodstotne lugolove raztopine vsebujeta pet miligramov joda in 7,5 miligrama jodida, to je skupaj 12,5 miligrama joda, kar zadostuje potrebam celega telesa. Priporočeni odmerek za najrazličnejše težave sta ti kapljici lugolove raztopine na dan.

»Z dvema kapljicama lugolove raztopine, nakapljane v dva decilitra vode, se lahko zdravimo brez zdravnika, je pa prav, da mu to povemo. To še posebno velja za tiste, ki jemljejo ščitnične hormone,« še svetuje avtorica knjige Barbara Černe.