Na to opozarja tudi 40-letna doktorica veterinarske medicine, mamica dveh majhnih otrok, ki ji je vbod klopa obrnil življenje na glavo. Pa niti vedela ni, da jo je pičil.

»Z virusom klopnega meningoencefalitisa sem se okužila spomladi 2009. Klopa na sebi sicer nisem nikoli našla, očitno je bilo dovolj, da me je pičil, okužil in odšel. Po rojstvu drugega otroka sem bila ravno na porodniškem dopustu, starejši sin pa je obiskoval vrtec. V tistem obdobju smo se res veliko gibali na prostem. Posebej radi smo se sprehajali po gozdnih poteh in nabirali najrazličnejše plodove. Bolezen je izbruhnila sredi zaključne prireditve, ki smo jo imeli v vrtcu,« pove Katja, kako se je začela zavedati, da je nekaj narobe. »Namesto veselja in materinskega ponosa ob spremljanju sinovega nastopa sem komaj čakala, da se vse skupaj konča, saj sem se počutila neznansko slabo. Sredi dogodka sta me obšla slabost in hud glavobol.«

»Čez dva meseca se je porodniški dopust končal in vrnila sem se v službo, kjer sem doživela popoln šok. Ugotovila sem namreč, da sem čisto nesposobna za delo. Po dvajsetih minutah dela za računalnikom me je začela neznosno boleti glava. Kar koli sem prebrala, ničesar si nisem zapomnila.« Katja Pečar o posledicah klopnega meningoencefalitisa.

Kar je bilo videti kot gripa, je bil le prvi zagon bolezni
»Čez tri tedne se je ponovilo, le da je bil takrat glavobol strahovit in nevzdržen, ves čas sem tudi bruhala in imela drisko. Česa podobnega še nisem doživela! Bolelo me je vse telo, bila sem povsem izčrpana in prav ničesar nisem mogla postoriti sama,« pojasni Katja. »Vikend sem preživela priklenjena na posteljo, s hudimi bolečinami, čebrom pod glavo in vsakokratnim enournim nabiranjem moči, preden sem lahko prispela do stranišča. V ponedeljek sem se vendarle odpravila k svojemu zdravniku. Še danes mi ni jasno, kako sem tja prispela,« pove Katja. Po napotitvi na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja so ji s pomočjo punkcije diagnosticirali okužbo z virusom klopnega meningoencefalitisa.

Počasno pobiranje in šok ob vrnitvi v službo
»Ker usmerjenega zdravljenja bolezni ne poznajo, so mi z infuzijo povrnili izgubljeno tekočino, me oborožili z nekimi močnimi tabletami in me zaupali v domačo oskrbo. Sčasoma sem se postavila na noge in skrbela za otroka, hčerko sem v tistem času še dojila. Pri dveh majhnih otrocih posebne izbire tako nisem imela,« pojasni. »Kmalu sem začela opažati, kako zelo hitro se utrudim, kako gledanje televizije že po nekaj minutah povzroči glavobol, kako naporno je prebiranje vsakega še tako enostavnega članka.«

Po vrnitvi v službo v takem stanju seveda ni mogla osredotočeno opravljati dela, ki ga je prej. »Ugotovila sem namreč, da sem čisto nesposobna za delo. Po dvajsetih minutah dela za računalnikom me je začela neznosno boleti glava. Kar koli sem prebrala, ničesar si nisem zapomnila.« Kot pravi Katja, je imela srečo, da so ji v službi prisluhnili in ji ponudili manj zahtevno delovno mesto. »To delo sem v nadaljevanju, kljub glavobolom, ki so se še vedno pojavljali, še nekaj let uspešno opravljala. Glavoboli so me sicer spremljali še vsaj dve leti, za vrnitev v zdravstveno kondicijo, ki sem jo imela pred boleznijo, pa sem potrebovala več kot štiri leta.«

»Glavoboli so me spremljali še vsaj dve leti, za vrnitev v zdravstveno kondicijo, ki sem jo imela pred boleznijo, pa sem potrebovala več kot štiri leta.« Katja Pečar o posledicah klopnega meningoencefalitisa.

Katjin poziv: Cepite sebe in svoje otroke!
»Na podlagi svoje izkušnje bi ljudem svetovala, naj se cepijo. Po moji bolezni so se proti virusu klopnega meningoencefalitisa cepili vsi člani moje družine. Predvsem pozivam starše, naj cepijo svoje otroke. Ti so še posebno občutljivi, veliko se gibljejo na prostem in pred seboj imajo še vse življenje. Zakaj bi jim ga vbod enega samega klopa obrnil na glavo?«


Kaj je klopni meningoencefalitis (KME)?
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov (od februarja do novembra) zadržujejo v naravnih žariščih bolezni (klopi so predvsem v gozdni podrasti, grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu).


Cepljenje je najučinkovitejši ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom
- Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa so podobni gripi in se pojavijo od sedem do štirinajst dni po okužbi. Pri človeku se lahko pojavijo utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. V drugi fazi lahko nastopijo znaki, značilni za meningitis, kot so visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, lahko celo nezavest in smrt.
- Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost zbranosti, pareze (delne ohromelosti), pa tudi ohromelost. Trajne posledice se pojavljajo pri 35 do 58 odstotkih bolnikov, ki so preboleli to bolezen. Posledice močno vplivajo na kakovost življenja, povzročajo dolgotrajno bolnišnično zdravljenje in rehabilitacijo.
- Cepljenje je najučinkovitejši ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Cepivo je varno in učinkovito.
- Cepljenje proti MNE je priporočljivo vsem osebam od enega leta starosti, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen (previdnost velja po vsej Sloveniji).
- Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmakom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9–12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez tri leta, pozneje pa na pet let. Če začnemo cepljenje pozneje, na primer v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitno raven protiteles.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)