Fizični napor in odpovedovanje hrani se namreč pogosto zdita precej draga cena za tisti par kilogramov, ki ga izgubimo in ki ga drugi sploh ne opazijo. Pogosto se zdi kot Sizifovo delo – nenehen napor in nobenega učinka. In ta občutek nikakor ni posledica smiljenja samemu sebi. Ne, znanost je namreč dokazala, da je hujšanje dandanašnji precej težje, kot je bilo pred dvajsetimi, tridesetimi leti.

Verjetno nisem edina, ki je od svoje mame kdaj že slišala, da je bilo njej v mojih letih veliko lažje shujšati, ali še huje, da ji ni bilo treba hujšati. Ni ji bilo treba skrbeti za svojo težo. Ta se je uravnavala sama. Seveda pri tem navadno v bran vzamemo dejstvo, da so ljudje včasih živeli precej drugačna življenja: jedli so drugačno hrano, delo je bilo veliko bolj fizično, ni jim bilo treba ves dan sedeti v pisarni, poleg tega pa so bili manj izpostavljeni stresu in negotovosti. In čeprav vsi ti izgovori delujejo kot precej slaba tolažba, sploh niso neresnični. Ravno to, da danes živimo veliko drugače, kot so pred dvajsetimi ali tridesetimi leti, je eden poglavitnih razlogov za to, da je danes precej težje shujšati. Pa ne samo v naših glavah. To je dejstvo, pravijo znanstveniki, ki so na podlagi podatkov, raziskav in statistike vse od leta 1971 prišli do jasnega zaključka: danes je hujšanje veliko bolj težavno.

Deset odstotkov večja teža

V zborniku Obesity Research & Clinical Practice so nedavno objavili izsledke obsežne raziskave, ki temelji na statistiki in podatkih o življenju, prehrani in vadbi Američanov vse od leta 1971 pa tja do 2008. Z algoritmi in matematičnimi izračuni so na podlagi podatkov v razponu 37 let prišli do zanimivega odkritja, ki potrjuje to, kar smo sami že dolgo slutili. Da je hujšanje danes peklensko težko. Petindvajsetletniki morajo danes veliko manj jesti in več telovaditi kot 25-letniki v 70. ali 80. letih, da dosežejo enak indeks telesne mase, kaže raziskava. Še več! Mladostnik iz leta 2006 je ob enakem vnosu kalorij, enakem razmerju makrohranil (ogljikovi hidrati, beljakovine itd.) v hrani in enaki količini telesne vadbe tehtal deset odstotkov več od mladostnika iz leta 1988 pri enakih pogojih. Kar jasno dokazuje, da hujšanje ni odvisno zgolj in samo od prehrane in telesne vadbe, ampak da nanj vplivajo tudi zunanji, veliko težje obvladljivi dejavniki.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Zmagovalca letošnjih talentov sta Edvard in Frida

Finale oddaje Slovenija ima talent je bil polen odličnih točk in presenečenj.

Zakaj je danes težje shujšati?

Čeprav se raziskava s tem, kaj natančno danes otežuje hujšanje, ni izrecno ukvarjala, so raziskovalci v njej navrgli nekaj vzrokov, s katerimi so se do zdaj že ukvarjale mnoge druge raziskave. Razlogov je veliko, vse od številnih kemikalij, ki nas obkrožajo, pa do umetnih sladil v hrani, ki jo jemo, in stresa, ki smo mu izpostavljeni. Vse to vpliva na to, kako naše telo prepozna, porabi in shranjuje kalorije. Stres pa prav tako pripomore k našim nihanjem v apetitu. V grobem je torej res vse tisto, kar smo že ves čas govorili: danes je hrana drugačna, življenje je drugačno, svet je drugačen. In posledično so drugačna tudi naša telesa.

Izpostavljenost kemikalijam

Svet, ki nas obkroža, je poln kemikalij. Študije so že pokazale vpliv nekaterih kemikalij, ki jim pravimo hormonski motilci, na hormone v našem telesu, kar se odraža v čezmerni telesni teži, ki postaja vse bolj skrb zbujajoč generacijski problem. Eden najbolj odmevnih zadnje čase je bisfenol A, bolje znan kot BPA, ki ga najdemo v plastičnih posodah za shranjevanje, plastični embalaži, športni opremi ipd. Študija iz leta 2012 je potrdila njegov vpliv na debelost med otroci in najstniki. Podoben vpliv imajo na naše telo tudi pesticidi, dišave in zaviralci gorenja, ki jih najdemo v mnogih vsakdanjih predmetih – v detergentih, na pohištvu, v elektroniki, hrani in plastiki. Ker praktično živimo v svetu kemikalij, se jim torej težko izognemo, lahko pa njihov vpliv nekoliko omejimo. Tako, da kupujemo čim bolj svežo in naravno hrano ter ostale izdelke in da se veliko gibljemo na svežem zraku, brez prisotnosti telefona.

Vse več zdravil

Mnoge raziskave kažejo, da danes zaužijemo veliko več zdravil, kot so jih včasih. Nedavno se je v slovenskih medijih pojavila zaskrbljenost zaradi pretirane uporabe antibiotikov, vse več pa je tudi rabe antidepresivov. Dandanes smo pač (raz)vajeni, da vsako bolečino zdravimo s tableto. Za antidepresive se je že izkazalo, da so povezani s pridobivanje telesne teže. Podobno na naše telo vplivajo tudi nekatere kontracepcijske tabletke. O jemanju kakršnih koli zdravil se je zato dobro posvetovati z zdravnikom – kako bodo ta zdravila vplivala na vaše zdravje, tudi na telesno težo. Normalna telesna teža je ne nazadnje stvar zdravja, zato ne boste prav nič nečimrni, če vas bo pri jemanju nekaterih zdravil skrbelo tudi za to.

Sprememba prebavne flore

Vemo, kako zelo je zdrava črevesna flora pomembna za naš imunski sistem. Raziskave kažejo, da je zdravo ravnovesje črevesnih bakterij povezano tudi s telesno težo, telesno maščobo in holesterolom v krvi. Vrsta, količina in ravnovesje mikrobov v prebavnem traktu so ključni tudi za mnoge druge telesne procese. Tudi za uravnavanje apetita. Prebava je torej izredno pomembna. A črevesna flora se je v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih močno spremenila. Predvsem je to posledica hrane, ki jo uživamo. Ne samo da je v hrani veliko več kemikalij kot nekoč, tudi živila, ki jih jemo, so precej drugačna od tistih, ki so jih jedli naši starši. Medtem ko so naši starši meso jedli precej redkeje (pogosto samo ob nedeljah), ga mi pojemo veliko več. Poleg tega to meso ni takšno, kot je bilo meso včasih. Ima večjo vsebnost sintetičnih hormonov in antibiotikov. Pojemo tudi več predelane hrane, ki je dodatno obogatena z umetnimi sladili. Za zdravo črevesno floro se moramo pri prehranjevanju torej vrniti nekoliko v preteklost. Zmanjšati sladkor, zaužiti več svežega sadja in zelenjave ter polnozrnatih živil, omejiti meso, predvsem pa uživati veliko fermentiranih izdelkov, kot so kislo zelje, kisla repa in kefir.

Invazija umetnih sladil

Da se izognemo sladkorju, že nekaj časa radi posegamo po umetnih sladilih, ki naj ne bi imela kalorij. Radi uživamo hrano z oznako 'dietno', a kot kažejo raziskave, gre za šalo na naš račun. Journal of American Geriatrics Society je objavil raziskavo s šokantnimi rezultati: pivci dietnih pijač z mehurčki so v devetih letih pridobili trikrat več trebušne maščobe kot pivci navadnih gaziranih pijač. Umetna sladila namreč na raven inzulina vplivajo tako, da spodbujajo shranjevanje maščobe, je potrdila študija washingtonske univerze za medicino. Umetnim sladilom se torej izogibajmo v širokem loku. Ne samo zaradi zdravja in lažjega hujšanja, ampak tudi zato, ker bomo tako imeli manj želje po sladkem, boljše zaznavanje sitosti in lakote ter bolj izostren okus.

Premalo spanca

Zadnji od razlogov, ki nam danes otežuje hujšanje, pa je preprosto dejstvo, da ljudje premalo ali slabše spimo. Razlogov za to je seveda veliko: od tega, da smo bolj pod stresom, da moramo bolj garati za karierni uspeh, pa do tega, da nas ves čas obkrožajo naprave, ki motijo naš spanec. A je spanje precej pomembno za ohranjanje zdrave teže, saj močno vpliva na naš apetiti in zaznavanje sitosti in lakote. Kadar nismo naspani, smo bolj lačni in bolj hrepenimo po nezdravi hrani. Takšni simptomi se nam poznajo že po eni slabo prespani noči, če pa trpimo za kroničnim slabim spanjem, si lahko predstavljate posledice. Raziskave so prav tako pokazale, da je nereden delovnik močno povezan z debelostjo. Ljudje v nočnih izmenah namreč dokazano v enem dnevu porabijo veliko manj kalorij kot ljudje, ki imajo normalen delovnik. Če torej delate takrat, ko bi telo želelo spati, imate večjo možnost, da se boste zredili. Zato je dober spanec prav tako del zdravega življenjskega sloga. Vaša spalnica naj bo temna, hladna in tiha, brez motilcev, kot so telefon, televizor ali računalnik, čez dan pa se naužijte čim več dnevne svetlobe. Tako si boste zagotovili dober spanec in ožji pas, ker očitno, kot kaže, zgolj štetje kalorij in potenje danes nista dovolj za to, da ohranimo normalno telesno težo.