Aspartam je nedvomno ena izmed najbolj kontroverznih snovi, ki jih dodajajo v prehrambne izdelke. V javnosti že nekaj let krožijo opozorila, da aspartam povzroča vse od glavobolov do določenih rakavih obolenj. Tudi pri projektu Skupaj za zdravje človeka in narave so že večkrat opozorili pred tem umetnim sladilom, ki je v ogromno izdelkih »brez sladkorja«, pa tudi v nekaterih jogurtih, žvečilnih gumijih, zdravilih, sladkarijah, pijačah in še bi lahko naštevali. Čeprav je FDA aspartam razglasil za varen dodatek v hrani, vsi niso tako zelo prepričani o njegovi varnosti. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Gašper Rifelj ljubi 9 let starejšo

Gašper Rifelj in Maja Geršak sta srečna že več kot pet let.

Pri segrevanju aspartama nad 30 stopinj Celzija nastaja prosti metanol, ki je lahko usoden že v dozi dveh čajnih žličk. 

»O varnosti aspartama lahko upravičeno dvomimo. Po mnenju vse večjega števila neodvisnih raziskovalcev bi aspartam, zato ker vsebuje 10 % metanola, namreč morali označiti kot strup. Pri segrevanju aspartama nad 30 stopinj Celzija nastaja prosti metanol, ki je lahko usoden že v dozi dveh čajnih žličk. Znanstveniki, ki so preučevali stranske učinke aspartama, so ugotovili, da lahko povzroči, spodbudi ali poslabša številne bolezni, težave in motnje, kot so tumor na možganih, multiplo sklerozo, epilepsijo, sindrom kronične utrujenosti, Parkinsonovo in Alzheimerjevo bolezen, duševno zaostalost, limfom, bolečine v mišicah in diabetes. Poleg navedenih škodljivih učinkov aspartam zmanjšuje tudi spolno slo in veča druge težave s spolnostjo, ovira razvoj zarodka, povzroča splave in prirojene napake. Zato, bodoči starši, pozorno preberite, kaj piše z drobnimi črkami na embalaži izdelka, preden ga zaužijete vi ali vaš nerojeni otrok,« v enem izmed svojih člankov, ki je objavljen tudi na spletni strani projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, opozarja Adriana Dolinar, dolgoletna raziskovalka zdravega načina življenja. 

Na drugi strani imamo ustanove, kot je EFSA (Evropska agencija za varnost hrane), v kateri menijo, da so trenutni odmerki aspartama, ki so dovoljeni v živilih, varni za uživanje. V njihovo oceno o varnosti naj bi bile vključene vse znanstvene raziskave o aspartamu in njegovih razgradnih produktih, ki so na voljo. Mi pa se ob tem sprašujemo naslednje. Domnevno varna količina aspartama naj bi bila 40 mg aspartama na kg telesne mase. Pri 60 kg težkem človeku to znaša 2400 mg aspartama. Ampak zakaj bi bilo treba postavljati še varno mejo zaužitja aspartama, če bi bil ta tako zelo nedolžen, kot ga želijo prikazati nekateri? Verjamemo, da samo zaradi tega, ker nekdo nekajkrat na leto zaužije jogurt, ki vsebuje aspartam, še ne bo občutil drastičnih zdravstvenih posledic. Nekoliko manj pa smo prepričani o tem, če pomislimo, koliko izdelkov vsebuje to sporno umetno sladilo. Nekdo, ki je vsak dan izpostavljen uživanju aspartama v več različnih izdelkih, pred njim najverjetneje ni več tako zelo varen.

Ravno pred tem (preveliko izpostavljenostjo aspartamu zaradi pogostega uživanja določenih živil) je pred leti opozorila tudi Mojca Koman, inženirka živilske tehnologije. Ta je povedala: »Aspartam je bolj kot v zdravilih problematičen v izdelkih, kakršni so lahki jogurti in lahke pijače, saj ga z njimi vnesemo v telo kar velike količine, ki pa že lahko imajo negativne posledice na zdravje.«Vsak posamezni izdelek ga sicer res ne vsebuje več, kot je dovoljeno in domnevno varno, če pa teh izdelkov dnevno zaužijemo preveč ... No, potem je računica nekoliko drugačna.

Pri nakupih bodite pozorni

V trgovini smo poiskali izdelke, ki vsebujejo aspartam (poznan tudi pod oznako E951), in ugotovili, da smo mu prav zares izpostavljeni v kar nekaj različnih izdelkih. Našli smo ga tako v sirupih za mešanje kot v gaziranih in negaziranih pijačah. Vsebujejo ga tako rekoč vsi poznani žvečilni gumiji, ki jih najdemo na trgovskih policah, odkrili smo ga tudi v priljubljenih jogurtih. Končno presojo, ali so tovrstni izdelki zaradi vsebnosti aspartama (ne)varni za uporabo, prepuščamo vam.