Kot rečeno, se prebava sodobnega človeka od kamene dobe ni bistveno spremenila, tem bolj pa se je spremenil način prehranjevanja. Prebavni trakt je preplavljen s preobilico maščob in ogljikovih hidratov, trpi zaradi premalo gibanja in nenehne napetosti, ki je človek ne zna več učinkovito sprostiti.

Naše telo je namreč ustvarjeno tako, da mu najbolj ustreza življenjski slog lovcev in nabiralcev. Zato so se znanstveniki  zgodovinskih časov lotili tudi z medicinske plati in na osnovi primerjav med življenjem danes in nekoč izdelali pravila, ki jih sodobni človek lahko vključi v vsakodnevno življenje ter s tem postane bolj usklajen z naravo. Tako  lahko prepreči rakava obolenja. 

• Izrabimo moč sonca

  Rakave celice ne prenašajo vitamina D

  Vitamin D je pravi čudež. Ustvarjamo ga sami, natančneje  naša koža. Za to potrebuje sončne  UV-žarke. Njegovo delovanje je podobno hormonskemu, zato bi se lahko imenoval kar sončni hormon; krepi naš imunski sistem, skrbi za čvrstost kosti, varuje nas pred obolenji srca in ožilja, ščiti pred depresijo – in tudi pred rakom.

  Pretirano izpostavljanje žarkom vročega poletna sonca je škodljivo, zato se moramo poleti sončiti previdno. Sončenje opoldne  je seveda nevarno, v mesecih z najkrajšimi dnevi – od novembra do februarja – pa je vitamin D smiselno jemati kot prehransko dopolnilo, vendar se je o odmerku treba posvetovati z zdravnikom.

  Najnovejše raziskave opogumljajo: ugotovili so, da vitamin D zavira rast rakavih tumorjev. Sočasne raziskave v Nemčiji, Ameriki in Kanadi so pokazale, da se nevarnost zbolevanja za rakom na dojkah z vitaminom D lahko zmanjša do 50 odstotkov. Podoben rezultat so dale raziskave raka črevesja, še ne povsem dokazani, vendar zelo verjetni so ugodni učinki vitamina D pri raku rodil, prostate, ledvic in ustne votline. 

  

• Noč je namenjena spanju

  Ne spreglejte

  

  Ne spreglejte

  Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

  Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

  Imunski sistem najbolje deluje med mirovanjem.

  Za zdravo življenje je dober in dovolj dolg spanec zelo pomemben. Hormonsko ravnovesje se vzpostavlja prav v nočnih urah, ko spimo. V ameriški raziskavi so vzeli pod drobnogled ženske, ki živijo športno in dovolj spijo, in pokazalo se je, da se je nevarnost, da bi zbolele za rakom, pri njih zmanjšala za 50 odstotkov. Očitno je prav kombinacija telesne aktivnosti in ustreznega počitka najboljša. Za aktivno življenje sta potrebni predvsem naša odločitev in trdna volja, zatakne pa se lahko pri spancu. Spalni hormon melatonin nastaja med spanjem, zato je pomembno, da spimo najmanj šest ur, najbolje pa je osem ur. Nespečnost lahko sčasoma ukrotimo. 

• Beljakovinska zaščita

  Telo potrebuje beljakovine za učinkovito obrambo. 

  V zadnjem času se je močno razširilo mnenje, da meso človeku škoduje. Vendar telo brez beljakovin ne more preživeti. Seveda je mogoče beljakovine mesnega izvora nadomestiti z beljakovinami rastlinskega izvora, vendar se med strokovnjaki krepi mnenje, da je meso iz biološke reje koristno. Telo potrebuje beljakovine, da tvori celice za uničevanje rakastih tumorjev. Te celice prepoznajo bolne tvorbe ter jih z beljakovinami izolirajo in »zaprejo«. Tudi rdeče meso iz bio pridelave je koristno, če le ni preveč zapečeno.

  Kaj pa vegetarijanci? Posežejo naj po jajcih, mleku in mlečnih izdelkih ter rastlinskih beljakovinah. Te so v stročnicah, semenih, oreških in tudi v nekaterih polnozrnatih izdelkih. 

• Varčno s sladkorjem

  Žal ga imajo rakave celice rade. 

  Seveda telo potrebuje določen odmerek sladkorja. Če pa so v organizmu že rakasti zasevki, je sladkor nevaren – če če dobivajo rakave celice dovolj glukoze, lahko uničujejo zdrave celice in tvorijo metastaze. Glukoza v njih aktivira t. i. gen TKTL-1, ki krepi  agresivnost rakavega tumorja. Zato je dobro, da tudi zdrav človek s sladkorjem ne pretirava. Za preprečevanje raka je pametno dnevno porabo sladkorja omejiti na 50 g, v to količino pa ne pozabimo všteti tudi sladkorja v sadju!

  Sladkorne pasti: skoraj vsa industrijsko pripravljena hrana vsebuje sladkor, celo klobase. Sladkor je na spisku sestavin skrit pod različnimi drugimi imeni, kot so fruktoza, dekstroza, maltodekstrin, laktoza, sadni sladkor ipd. 

  

• Skrb za notranje ravnovesje

  Zadovoljstvo in sprostitev odganjata rakava obolenja. 

  Osamljenost slabi našo odpornost. Strokovnjaki so se že veliko ukvarjali z raziskovanjem povezav med človekovo življenjsko dobo in njegovo vpetostjo v socialno mrežo stikov ter občutkom varnosti, ki izhaja iz družine. Dokazano je, da občutek pripadnosti in povezanosti podaljšuje življenje. Prav tako skrb za redno sproščanje. Zato zdravniki svetujejo deset minut počitka vsako poldrugo uro dela. Prav tako priporočajo redno vadbo sprostitvenih tehnik: joge, meditacije …

  Kako si pomagati ob akutnem stresu in izčrpanosti? Glede na okolje, v katerem smo, lahko izbiramo med nekaj oblikami hitre pomoči. Lahko hitro stečemo po stopnicah gor in dol, poskakujemo na mestu, si pred sabo predstavljajmo nevidnega nasprotnika in boksamo vanj ali pa gremo na zrak in nekajkrat globoko vdihnemo. 

• Dnevni odmerek zdravih maščob

  Koristne maščobe uničujejo snovi, ki povzročajo raka. 

  Dolgo smo o maščobah razmišljali samo kot o glavnem krivcu za odvečne kilograme. Zdaj vemo, da obstajajo zdrave oziroma koristne maščobe, ki telo oskrbujejo z maščobnimi kislinami omega 3, ki so eno najučinkovitejših sredstev proti raku. Preprečujejo nastanek vnetij, ki slabijo naš imunski sistem, s čimer se poveča nevarnost za rakava obolenja. Posebej dragoceno je, da maščobne kisline omega 3 učinkujejo tudi na že obstoječe rakaste celice.

  Najboljši recept je tudi najbolj preprost: poskrbite, da boste dnevno zaužili katero od rastlinskih olj – arganovo, laneno, orehovo, konopljino, bučno ali olje grozdnih pešk,  naj bo v solati, prelivih, juhah ali pa kar z žličko. Odreči pa se morate mastni hrani, kot so čips, pomfri in podobno cvrtje. 

  

• Razgibano življenje

  Šport zmanjša nevarnost za razvoj raka dojke za 70 odstotkov. 

  Pomanjkanje gibanja dokazano zviša nevarnost, da zbolimo za rakom, predvsem črevesnim ali rakom na dojkah. In velja tudi nasprotno: več ko se gibljemo, manj je nevarnosti, da bomo zboleli. Zdravniki pravijo, da je priporočljivo več dni v tednu 30 minut posvetiti športu: kolesarjenju, hoji, teku, plavanju. Pomembno je, da šport oziroma gibanje postane naš slog življenja. Zato izberimo tisto panogo, ki nas res veseli in tudi zabava.

  Raziskave kažejo, da je vpliv športa na zdravje še posebej pomemben med meno. Seveda pa ni mišljen udoben sprehod. Potrebna je aktivnost, ob kateri se zadihamo.

  Šport pomaga tudi tistim, ki so že zboleli za rakom. Telesna aktivnost ima namreč medicinsko povsem razvidne učinke, zmanjšuje telesno maščobo in raven inzulina v krvi. Zaradi nje nastaja tudi manj prostih radikalov, ki lahko agresivno in škodljivo vplivajo na zdrave celice v organizmu, in z vsem tem je okrepljen telesni imunski sistem. 

• Čim več zelenjave

  Kvarcetin in salvestrol uničujeta rakave celice. 

  Čeprav je splošno znano, da je zelenjava zdrava, ni odveč, če to znova in znova poudarjamo. Kajti kvarcetin se je izkazal za zelo učinkovito pomoč pri zdravljenju raka. Med drugim povečuje učinkovitost obsevanj in kemoterapije. Salvestrin pa učinkuje na rakave celice tako, da jih pripravi do samouničenja. Poleg obeh najbolj znanih rastlinskih zdravilnih učinkovin je tu še sulforafan, ki tudi napada zločeste maligne celice.

  Kvarcetin vsebujejo predvsem črni ribez, aronija, bezgove jagode, čebula, kutine, stare vrste jabolk.

  Salvestrol pa je v artičokah, avokadu, vseh vrstah zelja, v papriki, radiču, zeleni in bučkah.