Še več, avtoimunske bolezni so dandanes tako pogoste kot rak ali srčno-žilne bolezni, veliko pogosteje pa prizadenejo ženske. In kaj je tisto, kar je najhuje? Pogosto niti ne vemo, da imamo katero od avtoimunskih bolezni.

Vse več avtoimunskih bolezni zdravstvene delavce in raziskovalce vse bolj bega. Bolezni, ki spadajo v skupino teh bolezni, je vse več. Po nekaterih podatkih se z njimi spopada 24 milijonov ljudi na svetu, od tega je po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za alergije in infekcijske bolezni kar osemdeset odstotkov žensk. Še bolj skrb zbujajoče je dejstvo, da mnogi primeri avtoimunskih bolezni ostanejo nediagnosticirani ali napačno diagnosticirani, o boleznih samih pa je bolj malo znano.

Kaj so avtoimunske bolezni?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Oddaja Riba, raca, rak se zaključuje

Žalostna novica za vse oboževalce oddaje Riba, raca, rak. Jutrišnja oddaja bo tudi zadnja. Ali se oddaja umika s sporeda?

V skupino avtoimunskih bolezni spadajo marsikatere, za katere ste že slišali, se z njimi že srečali ali pa se z njimi tudi spopadate. O avtoimunskih boleznih govorimo, kadar telo začne namesto tujih celic napadati lastne telesne celice. Imunski sistem telesa je sicer zasnovan tako, da v primeru ogroženosti napade vsiljivce in tujke v telesu, ob avtoimunskih boleznih pa se naše telo obrne proti samemu sebi. Boriti se začne proti lastnim celicam. Najbolj znane avtoimunske bolezni so bolezni ščitnice, razne alergije, kožne bolezni in vnetne bolezni, mednje pa spadajo tudi revmatoidni artritis, lupus, multipla skleroza, vnetne črevesne bolezni, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.

Avtoimunske bolezni povezujemo tudi z boleznimi srca, rakom, sladkorno boleznijo, debelostjo, avtizmom, demenco, hormonskimi neravnovesji in depresijo. Avtoimunske bolezni so torej precej bolj pogoste, kot se nam zdi, imajo tudi precej močnejši vpliv, kot predvidevamo, čeprav se večino simptomov avtoimunskih bolezni še vedno pripisuje predvsem stresni obremenitvi.

Zakaj se telesa obrnejo proti samim sebi?

Čeprav avtoimunske bolezni naraščajo, vzrokov zanje z gotovostjo še ne poznamo. Znanstveniki sicer poznajo nekaj sprožilcev, a prave povezave z njimi in avtoimunskimi boleznimi še ne znajo vzpostaviti. Eden od razlogov, zakaj avtoimunske bolezni naraščajo, je tisti, na katerega so opozarjali že naši stari starši, pravijo strokovnjaki, in to je tako imenovana teorija higiene. Gre preprosto za to, da smo ljudje dandanes premalo izpostavljeni umazaniji in mikrobom, kar naj bi naš imunski sistem, ki se spopada z vsem tem, spravljalo iz ravnovesja. Druga, tako imenovana mikrobiomska teorija, govori o tem, da smo ljudje z novodobno predelano hrano in pretiranim uživanjem zdravil ter drugih kemijskih substanc preprosto uničili mikrobiome – bakterije in kulture, ki živijo na in v našem telesu. Zlasti tiste bakterije v našem črevesju, ki uravnavajo delovanje našega imunskega sistema. Ena od teorij o sprožilcih avtoimunskih bolezni govori tudi o tem, da smo zaradi že omenjenih razlogov – današnje prehrane in zdravil – poškodovali že tako tanko plast celic našega črevesja, zaradi česar so celice imunskega sistema, ki se v večini nahajajo takoj za črevesnimi celicam, veliko bolj izpostavljene vsemu slabemu, kar zaužijemo. Spet druge raziskave pa kažejo povezanost avtoimunskih bolezni s pomanjkanjem vitamina D in povišano ravnjo stresnega hormona kortizola.

Zakaj ravno ženske?

Kot kažejo raziskave, avtoimunske bolezni prizadenejo predvsem ženske. Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za alergije in infekcijske bolezni naj bi bilo med obolelimi za avtoimunskimi boleznimi kar osemdeset odstotkov žensk. Zakaj so prizadete predvsem ženske? Strokovnjaki pravijo, da odgovore za to morda lahko poiščemo v hormonski sestavi, čeprav prave povezave raziskave še niso znale vzpostaviti. V resnici je povezava avtoimunskih bolezni z ženskim spolom precej težko razumljiva, ampak preprosto in širše gledano strokovnjaki opažajo, da se žensko značilna spolna hormona estrogen in androgen vežeta na receptorje celic imunskega sistema, in to naj bi bila vez med avtoimunskimi nepravilnostmi in ženskim spolom. Nekatere študije kažejo tudi genetske predispozicije za avtoimunske bolezni, a je treba to povezavo še razjasniti. V veliki meri pa pretežno na razvoj bolezni te skupine vplivata okolje in življenjski slog, ki je za družbeno še vedno precej diskriminirani ženski spol precej bolj stresen.

Alarm za avtoimunske bolezni

Ker so avtoimunske bolezni vse pogostejše, njihovi vzroki še ne povsem pojasnjeni, zdravniki pa opozarjajo, da so pogosto tudi nediagnosticirane, se seveda upravičeno sprašujete, ali se morda tudi vi spoprijemate z avtoimunskim odzivom telesa. Čeprav morda nimate diagnosticirane nobene od znanih avtoimunskih bolezni, bodite pozorni na simptome, ki jih povezujemo z njimi. Vneti in boleči sklepi, glavoboli, utrujenost, nizka raven energije, prebavne težave brez pravega vzroka, kožni izpuščaji, težave pri hujšanju ali kar koli drugega, kar se vam samim ne zdi normalno, je lahko vzrok za težave s ščitnico, artritična obolenja ali katere koli druge oblike avtoimunskih nepravilnosti. Če čutite, da nekaj ni v redu, ne odlašajte s pregledom pri zdravniku.

Zakaj je na avtoimunske bolezni treba opozoriti?

Razlog za to, da govorimo o avtoimunskih boleznih, ni samo ta, da naraščajo in da v veliki meri prizadenejo ženske, ampak je na njih treba opozarjati predvsem zato, ker so kljub naraščanju še vedno nediagnosticirane ali pa napačno diagnosticirane. V veliko primerih se namreč zgodi, da ljudje in osebni zdravniki že omenjene simptome, ki so lahko povezani z avtoimunskimi obolenji, še vedno pripisujejo stresu in sodobnemu načinu življenja. Deloma to drži, a vendarle težav s ščitnico ne moremo pripisati zgolj nezdravi prehrani, ne kronični utrujenosti in ne zgolj slabo prespani noči. Druga težava je, da se simptome v zgodnjih fazah obolenj zaradi napačne diagnoze tudi napačno zdravi, namesto da bi se jih upoštevalo kot simptome nečesa večjega in resnejšega. Težave s prebavo se zdravi z odvajali in drugimi sredstvi, glavobole s protibolečinskimi tabletami ipd., ta zdravila pa navadno še poslabšajo že nastalo stanje. Za uspešno spopadanje z avtoimunskimi boleznimi je torej pomembno ustrezno zdravljenje, treba pa je skrbeti tudi za zdravo, raznovrstno, naravno in čim manj predelano hrano ter kar najmanjšo uporabo zdravil in farmacevtskih sredstev, ki veljajo za sprožilce avtoimunskih stanj.