Kot navajajo na NIJZ, so v tednu med 19. in 25. decembrom potrdili 10 odstotkov testiranih vzorcev za gripo. Od tega je bilo 82 odstotkov gripe tipa A in 18 odstotkov tipa B. Tako v Sloveniji kot tudi v Evropi močno prevladuje podtip A(H3N2). Okužbe z respiratornim sincicijskim virusom so dokazali pri petih odstotkih bolnikov.

Akutne okužbe dihal običajno dosežejo vrh v januarju ali februarju. Vzrokov za to je več. Po eni strani se spremenijo okoljski dejavniki, ki omogočajo boljše preživetje mikrobov v okolju, pa tudi možnost prenosa se poveča, saj se predšolski otroci in šolarji v vrtcih oz. šolah ponovno intenzivno družijo. Največji porast števila akutnih okužb dihal je zaznati s pojavom in kroženjem virusov influence - povzročiteljev gripe.

Ključna priporočila za zmanjšanje tveganja za okužbe so zdrav način življenja, ki obsega vsakodnevno gibanje, če je le možno na svežem zraku. Prehrana naj bo uravnotežena in dovolj bogata z vitamini, ki jih zaužijemo v sadju in zelenjavi.

Večino akutnih okužb dihal povzročajo virusi, precej redkeje bakterije, so pojasnili na NIJZ. Oboleli največkrat ne potrebujejo nasveta zdravnika, saj okužbe izzvenijo v nekaj dneh ali tednu dni same po sebi. Le manjši del obolelih poišče zdravniško pomoč.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ne morete zanositi? Morda je to razlog

Moški, ki uživajo velike količine soje, naj bi imeli slabše možnosti, da bodo kdaj postali očetje.

Ključna priporočila za zmanjšanje tveganja za okužbe so zdrav način življenja, ki obsega vsakodnevno gibanje, če je le možno na svežem zraku. Prehrana naj bo uravnotežena in dovolj bogata z vitamini, ki jih zaužijemo v sadju in zelenjavi.

Na NIJZ tudi svetujejo opustitev kajenja in izogibanje prostorov, ki so zakajeni ali slabo prezračeni. Dihala kadilcev so namreč bolj podvržena akutnim okužbam, infekcije so po poteku dolgotrajnejše in dodatno poslabšajo dihalno funkcijo kadilca.

Starši naj v sezoni prehladnih obolenj dojenčkov ne vodijo v nakupovalne centre, kjer je veliko ljudi in s tem tudi večja možnost, da se okužijo in zbolijo.

Virusi, ki povzročajo akutne okužbe dihal, se prenašajo ob kihanju, kašljanju, glasnemu govorjenju na razdalji do enega metra. Še bolj pogost prenos pa je posreden, preko onesnaženih površin. Zato je izjemno pomembno pogosto umivanje rok z milom in vodo.

Tisti, ki so že zboleli, naj upoštevajo osnovna higienska navodila - kašljajo naj vedno v rokav. Po uporabi naj papirnate robce odvržejo v koš za smeti in jih ne odlagajo na površine. Dokler imajo vročino, močno kašljajo in smrkajo, je prav, da ostanejo doma in se izogibajo tesnejših stikov z drugimi.

Oseba, ki ima prehlad ali celo preboleva resnejšo akutno okužbo dihal, pa naj ne hodi na obiske v bolnišnico in tudi ne k družini, kjer je novorojenček ali dojenček, saj obstaja precejšnje tveganje za prenos okužbe na malčka in druge družinske člane, še svetujejo na NIJZ.