O postenju smo se pogovarjali z nutricionistko in bioterapevtko Karlo Klander, ki svetuje, da se za postenje odločamo v pomladnih mesecih, na prehodu med pomladjo in poletjem, ali na prehodu med poletjem v jesen.
»Sama imam s postenjem dobre izkušnje v katerem koli letnem času, saj se za kratko postenje odločim tudi in predvsem takrat, ko se ne počutim dobro ali celo zbolim,« je povedala.

Kako naj se ga loti začetnik? Kaj mora vedeti?
Kljub temu, da je postenja naravni proces in ga ni težko izvajati, pa moramo zelo dobro vedeti, kaj počnemo. Torej, postenja se moramo lotiti odgovorno in s polno mero znanja, kako to početi. Običajno se zato ljudje za prvo postenje odločajo v skupini. Za prvo izkušnjo je to zagotovo najlažje, saj posameznik spozna potek postenja in se o tem izobrazi, poleg tega pa ima prijetno družbo sebi podobnih. V družbi pa je seveda vedno vse lažje. Nenazadnje je pomembno tudi dejstvo, da je posameznik v skupini vedno pod nadzorom kvalificiranega strokovnjaka, ki redno spremlja napredek, postitelja usmerja in ga spodbuja ob morebitnih težkih trenutkih.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Panettone: priljubljeno italijansko sladico lahko pripravite doma

Panettone v decembrskem času zavzame prodajne police. Zakaj pa ga letos s tem preprostim receptom ne pripravite kar sami?

Se je na postenje potrebno pripraviti?
Na postenje se moramo vsekakor primerno pripraviti. Tako že nekaj dni pred začetkom posta uživamo bolj lahko hrano, zadnja dva dneva pred začetkom pa samo surovo hrano. Med postom uživamo sveže iztisnjene sadne in zelenjavne sokove, zeliščne čaje, nekateri pa uživajo tudi precejene zelenjavne juhe. Seveda ne smemo pozabiti na to, da moramo v postnem času popiti tudi zadostne količine čiste vode.

Kaj moramo v času postenja še početi, kaj svetujete?
V času postenja je dobrodejno, da se čim več gibamo, če je le mogoče na svežem zraku. Gibanje pospeši razstrupljanje in naj bo v času postenja naša dnevna navada. Tako si vsak dan privoščimo daljši sprehod, jogo, ali kakšne druge raztezne vaje. Ne smemo pa pozabiti tudi na klistiranje! Klistiranje je v času postenja nujno, saj se naša prebava upočasni, brez klistiranja pa bi se toksini zadrževali v našem telesu. V času postenja si tudi redno čistimo jezik, vsak dan pa si vsaj enkrat privoščimo suho ščetkanje telesa.

Ali smo zaradi postenja utrujeni, ali je ravno obratno?
V času postenja s sokovi lahko opravljamo svoje vsakodnevne aktivnosti in hodimo v službo. Za to imamo namreč dovolj energije, neredko pa ljudje, ki se postijo povedo, da imajo energije celo več, bolj so zbrani in kreativni, njihove misli pa so jasnejše. Vendarle je potrebno poudariti tudi to, da se v času postenja poskušamo izogibati prevelikim naporom in obveznostim, ter čim bolj zmanjšamo stres. Post ni samo fizična izkušnja, zato si v tem obdobju vzemimo predvsem čas zase. Zelo dobrodejne so tudi razne dihalne vaje, meditacija, avtogeni trening, joga nidra, ipd.

Kaj je potrebno vedeti, ko s postenjem zaključimo?
Tudi obdobje po postenju je zelo pomembno. Strokovnjaki pravijo, da celo bolj pomembno kot samo postno obdobje. Če postenja ne zaključimo na primeren način, namreč kaj hitro lahko izničimo dobrobiti posta. Na trdo hrano naj bi se privajali toliko časa, kot je trajalo naše postno obdobje. Začeti pa moramo seveda zelo postopno, običajno s surovo hrano.

Kaj svetujete tistim, ki se za postenje odločajo prvič?
V kolikor se niste še nikoli postili in bi radi poskusili kako vam gre, vam priporočam, da se odločite za enodnevni post. Dan pred tem jejte zelo lahko hrano in ne pozno zvečer. Na dan postenja pa zaužijte tri »obroke« v obliki razredčenega zelenjavno – sadnega soka in/ali zelenjavne bistre juhe. Vmes popijte tudi dovolj vode. Naslednji dan začnite spet z lažjo hrano. Že po enem dnevu se boste lahko počutili lažje in z več energije, vaše telo pa se bo tudi malce prečistilo.

Kdo se ne bi smel postiti? Komu ga odsvetujete?
Post je načeloma varen, a se moramo vseeno pred začetkom dolgotrajnejšega posta posvetovati s svojim zdravnikom in kvalificiranim strokovnjakom za postenje, ki bosta precenila, ali je post za nas primeren ali ne.
Post ni primeren za otroke in nosečnice, ter za zelo izčrpane in bolne posameznike.

Kaj pozitivnega postenje prinaša?
Post je najučinkovitejše razstrupljanje telesa. Post pomlajuje in osvežuje. Izkoristek hranil se po postenju poveča. Po postu se počutimo močnejše, z več energije. Zdravstveno stanje se lahko po postu izboljša, telo se regenerira. Povečajo se tudi fizične in mentalne zmožnosti.
Za post celo pravijo, da je najstarejša in najučinkovitejša metoda zdravljenja. Postili so se veliki duhovni voditelji, grški filozofi, misleci Daljnega Vzhoda, itd. Da je post nekaj zelo naravnega, se lahko prepričamo kar v naravi. Ko žival zboli, se odpove hrani in se nekaj dni posti. Tudi otroci neredko zavračajo hrano, ko se ne počutijo najbolje. Nasprotno pa jih starši silimo, da naj vendarle kaj zaužijejo.

##IMAGE-481727##

Ali je postenje pravi način hujšanja?

Postenje je precej učinkovita metoda hujšanja.Tisti, ki se postenja lotijo zaradi razstrupljanja in hujšanja znajo povedati, da jim je to celo lažje kot pa hujšanje oz. razstrupljanje ob dieti. Neredko se namreč zgodi, da se ljudje lažje popolnoma odpovejo hrani, kot pa svoje obroke bistveno spremenijo, oziroma zmanjšajo. Zmanjševanje obrokov predstavlja nekaterim velik stres, kar pa pripelje tudi do tega, da so nenehno lačni in ves čas razmišljajo o hrani. V času postenja pa je jasno, da pijemo samo sokove in je to neredko lažje prenesti.

Vendar pozor! Postenja se moramo lotiti z vso odgovornostjo in tudi odločenostjo, da bomo po zaključku spremenili kakšne nezdrave navade. Posta ne smemo izrabljati na način, da se prehranjujemo nezdravo, potem pa s postenjem na hitro shujšamo in potem spet naprej nezdravo jemo. Temu post ni namenjen in to nam bo prej škodovalo kot koristilo!