Nimate občutka, da ste izgoreli, zdi se vam samo, da pač trenutno nosite nekoliko težje breme. A čeprav se vam morda še ne zdi, da bi trenutni napori lahko vodili v veliko resnejšo izgorelost, to še ne pomeni, da niste na robu le-te.

V življenju vsake toliko pridejo daljša obdobja stresa. Vse se nenadoma zgrne na nas ali pa si nehote naložimo več, kot lahko nosimo. Čeprav se mučimo in smo izčrpani, si prigovarjamo, da gre zgolj za to in nič več in da bomo zmogli, če samo še malo stisnemo zobe. Je pač bolj naporno obdobje, nič drugega. A ni nujno, da je tako preprosto. Morda se nam res zdi, da smo še daleč od izgorelosti, a naša telesa nas na nevarnost, v katero vodi naša preobremenjenost, opozarjajo že veliko prej. Samo prisluhniti jim moramo znati in razbrati znake, ki sporočajo, da bomo počasi pregoreli.

Luknje v spominu

Pretiran stres povzroča tvorjenje stresnega hormona kortizola, kar pa lahko resno oslabi vaše sposobnosti pomnjenja. Tako se nenadoma lahko zgodi, da si nikakor ne morete zapomniti imen pomembnih ljudi ali kje ste pustili svoj telefon. Če k vsemu stresu dodate še posledične težave s spanjem ali nespečnost, so luknje v spominu lahko še globlje in pogostejše. Ravno med spanjem se namreč naši spomini obnavljajo in shranjujejo v dolgoročni spomin. Vse, kar se torej naučite čez dan, se med spanjem shrani za poznejšo rabo. Če pa telesu ne zagotovite dovolj spanja in se v posteljo odpravite s povišano ravnjo kortizola, se omenjeni proces shranjevanja spominov prekine oziroma popači.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Dolgotrajno celjenje

Načelno vsak zase ve, kako dolgo njegovo telo potrebuje za to, da se zacelijo manjše rane, kot so ureznine, praske, žulji in odrgnine. Kadar pa ste pod hudim stresom in je vaše telo že na robu izgorelosti, pričakujte, da se bodo te manjše rane celile dlje. Telo v normalnem stanju vse rane obravnava tako, da poskrbi za boj proti morebitnim bakterijami, ki lahko okužijo rano in otežijo celjenje. Telo pod stresom pa ima višjo raven kemikalije, ki se ji reče glukokortikoid in ki zavira imunski sistem, zaradi česar se celjenje ran upočasni. Zato se pogosto tudi zgodi, da se v stresnih obdobjih pogosteje rahlo poškodujete. Ker se telo na poškodbe ne odziva enako učinkovito kot navadno, je opaznih in razvitih veliko več manjših poškodb, kot bi jih sicer sploh zaznali.

Nenavadni menstrualni cikel

Verjetno ni nobena skrivnost, da stres močno vpliva na ženski menstrualni cikel. Bodisi ga skrajša, podaljša ali pa kar preskoči. To je zato, ker hipotalamus, ki uravnava vse procese v našem telesu, zazna, da naše telo ni v najboljšem stanju, zato zadrži nastanek jajčeca in tako upočasni tudi menstrualni cikel. Najnovejše raziskave pa so pokazale, da ima stres močan vpliv tudi na moč menstrualnih krčev in predmenstrualnega sindroma. Ženske pod stresom so namreč v raziskavi Ameriškega nacionalnega zdravstvenega inštituta poročale o veliko bolj nevzdržnem čustvenem nihanju in depresiji pred začetkom menstruacije kot takrat, kadar je bil stres manjši.

Prebavne težave

Prebavne težave v stresnem obdobju so precej pogost pojav. Stres namreč močno vpliva na krčenje črevesne stene, kar lahko popači našo prebavo. Srečujemo se lahko s težavami, kot so refluks, slabost, zaprtost ali driska. To pa še ni vse. Vpliv stresa na črevesje lahko sčasoma spremeni tudi črevesno floro, kar pa postopoma vpliva na naš imunski sistem in odpornost, telesno težo in celo razpoloženje.

Srbečica

Saj veste, kako se srbečica pojavi kot odziv telesa na kakršne koli poškodbe ali tujke? Živčni končiči v koži takrat sprostijo kemične signale, imenovane nevropeptidi, ki možganom sporočajo, da s telesom nekaj ni v redu. Podobno je tudi, kadar je telo pod stresom. Stres sproža enako reakcijo, ki se izrazi kot vnetje in srbečica.

Čudne sanje

Če imate neko obdobje precej žive sanje, je to verjetno posledica premalo spanja, pravijo strokovnjaki. Zakaj ljudje, ki slabše spijo, bolj živo sanjajo, znanstveniki še ne znajo pojasniti, verjetno pa se razlog za to skriva v stanju REM. To je tisto stanje spanca, ki je najbolj restorativno – takrat se telo in možgani najbolj obnavljajo, posledično pa v tem stanju nastaja največ sanj. Kadar ne spimo dovolj, se naši možgani precej bolj osredotočijo na stanje REM, ker si tako v tistem kratkem času spanja zagotovijo največ. Ljudje s slabšim spanjem tako v stanje REM lahko preidejo že deset minut za tem, ko zaspijo, kažejo raziskave, medtem ko je za normalen spanec običajno, da stanje REM nastopi po devetdesetih minutah. Ker je pri slabšem spancu REM stanje prioritizirano, tako sanjate pogosteje in bolj živo.

Glavoboli med počitkom

Ko se vendarle rešite stresa in pritiska ter nastopi čas za počitek in mir, vas zagrabi neverjetno močan glavobol, ki ga ne znate pojasniti. Nenavadno, a res je, pravijo znanstveniki, da glavoboli, ki so posledica stresa, navadno nastopijo šele po tem, ko stres izzveni. Zakaj je tako, znanstveniki še ne vedo. Morda zaradi izrazitega padca stresnega hormona kortizola, ki se zgodi, ko stres popusti.

Preberite še, kako se lahko sprostite po napornem dnevu v službi.