Vnet mehur, gnojni mandlji, bakterijske okužbe dihalnega sistema … Vse to so obolenja, pri katerih na pomoč pokličemo antibiotike. Pomagajo, kadar bakterije v telesu sprožijo infekcijo, saj omejijo bakterijsko razmnoževanje ali te nepridiprave enostavno kar pomorijo. Vsako leto antibiotiki rešijo na milijone življenj, vendar pa Svetovna zdravstvena organizacija opozarja: zaradi nepravilne uporabe in čezmernega predpisovanja so bakterije proti njim vedno bolj odporne! Kaj je torej treba vedeti o tem zdravilu, ki ga je leta 1928 prvi znanstveno opisal Alexander Fleming?

Delujejo samo proti bakterijam

Kadar zbolimo za virusno okužbo, si z antibiotiki ne moremo pomagati. Razlog je naslednji: bakterije so enocelične, imajo en metabolizem in se lahko razmnožujejo. Antibiotiki prodrejo skozi njihovo celično steno in jih uničijo. Virusi pa prizadenejo človeške celice in nad njimi prevzamejo nadzor. Antibiotiki jih ne morejo doseči, saj ne prodirajo skozi človeške celice. Zato je tudi nesmiselno, da pri prehladu s kašljanjem in nahodom jemljete antibiotike.

Odpornost narašča

Ne spreglejte

Ne spreglejte

S poceni domačo metodo do bolj gladke kože na vratu

Staranje kože je vidno zlasti na predelu vratu, zato je zelo pomembno, da ne pozabljate na nego. Za manj ohlapno kožo lahko skrbite z rednimi pilingi.

In to ima lahko usodne posledice. Če antibiotike jemljemo prepogosto, ne pomagajo več, saj postanejo bakterije proti njim odporne. Nekaterih bolezni, kot so malarija, pljučna vnetja in črevesne bolezni, z znanimi antibiotiki dostikrat ne moremo več obvladati. Vsako leto umre okoli 700 tisoč ljudi samo zato, ker zdravila proti nekaterim bakterijam ne zaležejo.

Dosledno zdravljenje

Antibiotike moramo vedno jemati natančno po predpisih in terapije ne opuščati predčasno, četudi imamo občutek, da smo že zdavnaj ozdraveli. Sicer lahko trdovratne bakterije preživijo in razvijejo odpornost proti zdravilu. Tablete jemljemo s kozarcem vode; mleko, čaj ali kava niso priporočljivi, ker zaradi svoje sestave v želodcu lahko vplivajo na učinkovanje zdravila. V nekaterih primerih se pri jemanju antibiotikov lahko pokažejo tudi stranski učinki, kot so driska in glivične bolezni - takrat zdravilo prenehamo jemati, vendar le v dogovoru z zdravnikom.

Vedno ob isti uri

Pri večini antibiotikov je zelo pomembno, da zdravilo vzamemo točno ob uri in glede na obrok hrane, saj nekatera živila vplivajo na zdravilno učinkovino. Jemanje zdravila na tešče, kar priporočajo pri penicilinu, pomeni zjutraj, eno uro pred zajtrkom, na prazen želodec, eno uro pred jedjo ali dve uri po jedi; jemanje zdravila s hrano, kar priporočajo pri makrolidih, pa pomeni neposredno pred, med jedjo ali po jedi.

Hranimo jih v primernem prostoru

Antibiotik običajno hranimo v temnem prostoru s stabilno sobno temperaturo, antibiotik v obliki peroralne suspenzije (predpisujejo jih otrokom) pa nujno v hladilniku. Izpostavljenost sončni svetlobi, shranjevanje na neprimerni temperaturi ali prevelika vlažnost lahko zmanjšajo učinkovitost antibiotika ali ga celo spremenijo v strup.

Preberite tudi, kateri so najboljši naravni antibiotiki. Kliknite tukaj!