Ko se v zakonsko zvezo pritihotapi monotonost in ko je okus po sladkih občutkih prvih dotikov, pogledov in poljubov zgolj še zaprašen spomin, se zdijo metuljčki, ki naključno pokukajo v naša življenja toliko bolj barviti. In mamljivi. Prepovedana ljubezen. Kako ji obrniti hrbet? Kako postaviti razum na prvo mesto in pred hrepenenjem glasno zaloputniti vrata?

V nadaljevanju delimo z vami pismo bralke Neli, v katerem opisuje občutke, ki jih je v njej zanetil sodelavec. Ker se zaveda, da gre za prepovedano ljubezen, ki lahko poruši njeno družinsko življenje, prosi za  nasvet psihologinje dr. Tjaše M., ki na njena.si pomaga našim bralkam in bralcem pri razjasnjevanju vsakodnevnih težav s katerimi se srečujejo.

'Spoštovani. Sem poročena, živim umirjeno družinsko življenje. S partnerjem sva starša, imama šestletno hčerkico. Delam v večjem podjetju, v logistiki. Okrog mene je prijetna ekipa, dobro se razumemo, no in tukaj je nastal tudi problem, zaradi katerega vam pišem. Namreč pred kratkim se nam je pridružil nov sodelavec, izjemno prijetne narave. Sprva nisva veliko komunicirala, bil je bolj zadržan, jaz pa sem imela preveč dela, da bi navezovala stike. Potem pa, ne vem, še sama ne vem. Prijazno vprašanje, prijazen odgovor, klepet na malici … skratka v njegovi družbi mi je postajalo vse bolj prijetno. Začela sem se veseliti odhoda v službo, pri tem pa še sama sebi nisem priznala, da je to zaradi njega. Nič nisem naredila, nobenih dotikov, nič. Preveč imam rada moža, ne želim ga prizadeti, se mu izneveriti, ga razočarati. A to kar tli v meni me je povsem pretreslo. Ti metuljčki … po toliko letih jih je tako prijetno čutiti. Sodelavec je samski, zaupal mi je, da se je zaljubil vame, nenamerno, saj ve, da imam družino. Po eni strani je situacija sila preprosta, saj vsi vemo, kako je, po drugi strani, pa nam čustva meglijo razum. Imam priložnost, da bi zamenjala oddelek  v službi. Mislim, da bo to še najboljša rešitev. Kaj bi mi svetovali vi? Vem, da je to zelo subjektiven problem, a sedaj se mi zdi, da sem tukaj in zdaj preveč ranljiva, preveč na dosegu roke, bežen dotik, globok pogled v oči, pa kaj vem, kaj se lahko zgodi v naslednjih mesecih. Razum je eno, čustva so drugo. Delo v logistiki rada opravljam, a mislim, da to ni nič v primerjavi s tem, kaj se lahko pripeti sicer.
Hvala za vaše mnenje, nasvet, vodilo … Neli'

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

Bralki odgovarja psihologinja in doktorica psihoterapevtske znanosti  Tjaša M. Kos, ki v okviru samostojne prakse že vrsto let uspešno svetuje posameznikom in parom v stiski.

Pozdravljeni!
Resnično ste se znašli v kočljivi, emocionalno nabiti in psihično silno zahtevni situaciji. Emocionalna natezalnica, kjer kolebate med poživljajočimi občutki vznesenosti in hrepenenja na eni in mučnimi bremeni krivde, strahu in lojalnosti na drugi strani. Res vam ni lahko!

Kot ste že sami rekli, gre za izrazito subjektivno obarvano zgodbo, kjer še prav posebno velja, da ni nekih univerzalnih receptov. Rada bi z vami delila moja razmišljanja v upanju, da vam bodo pomagala prepoznati vašo lastno pot naprej.

Kar opisujete je podobno temu, da bi sestradanega otroka dali delati v slaščičarno … Verjetno je vprašanje časa, kdaj bo dovolj lačen, da bodo notranje zavore popustile in bo posegel po mikavnih sladicah … Seveda obstaja tudi razumsko smiselna možnost, da otroka odpeljemo iz slaščičarne. Vendar to ne bo nasitilo njegove lakote … Obstaja pa tudi možnost, da tega otroka nahraniva nekje drugje …

Zame bi bilo v vaši situaciji bolj smiselno vprašanje, zakaj je prišlo do tega. Kaj v vašem dosedanjem življenju manjka, kakšna praznina je zazevala, da se je ustvaril prostor, ki ga je zapolnil vaš sodelavec … oz. vaša predstava o njem. Zaljubimo se namreč v to, kar  v ljubljenega človeka projiciramo. Ne toliko v to, kar on dejansko je, temveč v to, kar si o njem predstavljamo, da je.

Bolj kot strah, kritiko in samoobtožbe na tem mestu zaslužite simpatijo, topel objem in razumevanje.

Predstavljam si, da se v vaši  akutni krizni situaciji takle nasvet bere kot pihanje v veter… Potrebujete konkretne napotke, kako in kaj, kajne? Žal vam jih ne morem dati. V terapiji pa načeloma svetujemo, da v psihično zahtevnih, destabiliziranih  življenjskih momentih ne velja sprejemati daljnosežnih življenjskih odločitev. Pogosto se tudi zgodi, da velja stara modrost, ki pravi: Daleč od oči, daleč od srca. Morda lahko na ta način dobite nekaj časa, da ugotovite, zakaj je vaš notranji otrok tako sestradan in kaj pravzaprav dejansko potrebuje. Jaz v tej zgodbi slišim predvsem klic lačnega po… življenju.

Zaupanja vredna oseba, usposobljen terapevt, vam bo lahko pomagal raziskati te razsežnosti vašega notranjega sveta. Skozi poglobljeno razumevanje vaše situacije boste naposled tudi našli ustrezno nadaljevanje vaše življenjske zgodbe.

Srčno vam želim, da bi zaživeli življenje v vsej njegovi polnosti in vam z veseljem ostajam na razpolago.

Dr. Tjaša M. Kos

Se tudi vi srečujete s psihološkimi stiskami ali pa ste se znašli v situaciji, iz katere si ne znate pomagati? Pišite nam, vaše težave vam bodo z nasvetom pomagali rešiti naši strokovnjaki. Sporočilo pošljite na elektronski naslov: njena@svet24.si, s pripisom bralka/bralec v stiski.

Preberite si še: Stiska bralke: Ko notranji glas deloholike prižene na rob prepada …