Od pravilnega ščetkanja do beljenja zob 

Že bežen pogled v ustno votlino izkušenemu zobozdravniku pove veliko o pacientovem vsesplošnem zdravju. Če so dlesni vnete in so s kariesom načeti skoraj vsi zobje, morda to že priča o sladkorni bolezni, raku, srčnih zapletih in drugih avtoimunskih boleznih. Kajpak je zadeva dvosmerna. Če ničesar od naštetega (še) niste utrpeli, pa ste lahko upravičeno zaskrbljeni, če za svoje zobe in dlesni ne skrbite tako, kot je treba. Bakterije iz ust, ki povzročajo vnetja v ustni votlini, namreč kaj hitro zaokrožijo po telesu in sprožijo celo vrsto avtoimunskih bolezni, med najpogostejšimi pa so prav nevarne, življenje ogrožajoče bolezni srca in ožilja. 

Morda porečete, da si zobe pridno ščetkate, uporabljate zobno nitko, vsaj občasno, in da je to že dovolj. Pa ni! Na to napeljuje že statistika, saj nas kar 85 odstotkov trpi za boleznimi dlesni, ki so prvi in najzanesljivejši kazalnik nezadostne higiene. Kakšna pa je sploh natančna higiena, ki nas obvaruje pred prepogostimi obiski pri zobozdravniku? Preletimo nekaj pomembnih vprašanj, ali bolje, zapovedi:

Kako si pravilno ščetkamo zobe?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Zlati standard pravilne ustne higiene je, da si dvakrat na dan očistite vseh pet ploskev zobne površine vsakega zoba. Zobno ščetko držite pod kotom 45 stopinj, tako da je rahlo dvignjena nad dlesnimi, nato pa ščetkajte tako, da pritisnete ob zob in da krtačka potuje stran od dlesni. Nikar ne ščetkajte v obe smeri, saj tvegate odstop dlesni od zoba oziroma boleče razkrijte zobnih vratov, zaradi česar postanejo zobje občutljivi in bolj izpostavljeni zobni gnilobi. Temeljito počistite tudi grizne površine. Ne hitite! Ščetkanje zob naj bi trajalo najmanj dve minuti, torej boste za vsako četrtino zobnega loka porabili 30 sekund. »Zobna ščetka dobro očisti grizne ploskve ter zunanje in notranje ploskve zob. V medzobne prostore pa ne seže. Ploskev, kjer se zobje stikajo, je kar 40 odstotkov. Te ploskve lahko dobro dosežete le s pravilno uporabo zobne nitke in medzobne ščetke,« je opozorila Mirjam Kovačič, dr. dentalne medicine.

So električne zobne ščetke boljše od ročnih?
Večina zobozdravnikov jih priporoča, saj preprečijo posledice nepravilnega, pregrobega ščetkanja, predvsem pa si z električno zobno zobe temeljiteje umijete. Nekatere so tako hitre, da naredijo do 40.000 potegov v sekundi. Njihova slaba plat je sicer razmeroma visoka cena, a če pomislite na cene zobozdravstvenih storitev, se lahko številki le nasmehnete
Cenejša in ravno tako učinkovita pot do več veselja pri ščetkanju, predvsem kar zadeva otroke, so baterijske zobne ščetke, ki so na voljo že od 5 evrov in ravno tako odplaknejo več bakterij kot navadna ščetka.
Prisegate na delo svojih rok? Tudi prav. Glejte le, da izberete mehko ali srednje trdo zobno ščetko, nikar trde, saj bo poškodovala dlesni in načela zobno sklenino. Zamenjati jo morate vsake tri mesece.

Katera zobna nitka je najboljša?
Vse so odlične, da jih le redno uporabljate. Nekaterim sicer bolje denejo povoskane nitke, saj dajejo občutek, da se bolje oprimejo medzobnih prostorov, drugi morajo izbrati tanjše zobne nitke, ker edino s temi lahko pridejo do ozkih medzobnih prostorov. Vendar pa vse čistijo enako dobro, če boste temeljito »žagali« med vsemi zobmi, najbolje dvakrat na dan. Če ni časa, opravite nitkanje zvečer, da ne boste spali s koščki hrane med zobmi.

Kako se lahko znebim slabega zadaha?

Strgalo za jezik odpravi kar tri četrtine takšnih težav. Če vzrok tiči v pekoči zgagi oziroma refluksu, vam lahko pomaga žvečilni gumi brez sladkorja po vsakem obroku, pri vnetih dlesnih, za katerimi mrgoli bakterij, pa vam lahko pomaga le zobozdravnik. Z globinskim čiščenjem zob in dlesni, kar običajno naredijo v lokalni anesteziji, bo zobozdravnik odstranil bolno tkivo in bakterije.

Se z leti res več hrane zatakne med zobmi?
Da. Sklenina se z leti obrablja, zobje se na ta račun manjšajo in postajajo vse bolj občutljivi. Če imate zelo poškodovano sklenino, lahko opazite rumenkaste ali celo rjavkaste pike ali lise. To je lahko zelo moteče, si pa lahko takšne zobe občutno polepšate s keramičnimi fasetami, tenkimi luskami, ki jih bo zobozdravstveni tehnik izdelal tako, da se bodo kar najbolj ujemale z vašimi zobmi.

Lahko sama prepoznam karies?
Včasih. Bolan zob je občutljiv in boleč ter morda skeli ob nekaterih vrstah hrane, včasih pa lahko na njem opazite rjavkasto piko, črto, madež. Tudi slab zadah je pogosto posledica zobne gnilobe. Zadnji odgovor naj vendarle da zobozdravnik.

Moji zobje so občutljivi za vroče in mrzle dražljaje. Moram k zobozdravniku?

Ni nujno. Najprej poskusite z zobno kremo za občutljive zobe in zobno ščetko z mehkimi vlakni. Zobna krema zapre razgaljene kanale, ki vodijo do občutljivega zobnega živca, in ublaži bolečino že po nekaj dneh uporabe, z redno, dolgotrajno uporabo pa zobje, če niso preveč poškodovani, sploh ne skelijo več. Mnoge blagovne znamke se tudi ponašajo z ročnimi zobnimi ščetkami za občutljive zobe in z izjemno mehkim nadomestnim nastavkom ščetke za električne zobne ščetke.
Pri hujšem skelenju oziroma če zobna pasta ne pomaga, pa se morate posvetovati z zobozdravnikom. Morda vam bo na zobe nanesel premaz, ki bo za nekaj časa ublažil težave. Če zobna sklenina ni samo razgaljena, ampak se na njej pojavi tudi vdolbina, jo bo zobozdravnik zapolnil z zalivko.
Sicer pa so za zaščito zobovine in ohranjanje zdravih dlesni poleg pravilnega ščetkanja in uporabe zobne nitke pomembne tudi vaše prehranjevalne navade.

Ali moram res k zobozdravniku dvakrat na leto?
Seveda. Bolj ko odlašate, bolj se plak oprijema zob in zobni kamen, ki nastane kot posledica tega, je težje odstraniti. Z obiskom pri zobozdravniku ustavite zobno gnilobo v zgodnjih stopnjah, tako da so tudi plombice manjše, včasih pa niti niso potrebne, temveč zadostuje zaščita z fluorjem. Odloženo zdravljenje karisa resno ogrozi zobni živec oziroma življenja zoba, ne pozabite, da je zdravljenje zobnih kanalov zapleten postopek in, včasih, tudi neuspešen. Neredko je treba zob izdreti.

Katero je najboljše belilno sredstvo za domačo uporabo?
Odgovorila nam je Mirjam Kovačič, dr. dentalne medicine: »Belilnih sredstev, ki so v prosti prodaji, sploh ne morem priporočati, saj je zelo pomembno, da beljenje zob poteka pod strokovnim nadzorom zobozdravnika. Zobje se namreč ne belijo, temveč svetlijo. Belilne zobne paste običajno vsebujejo mehanska abrazivna ali kemična sredstva, dolgotrajna neprestana uporaba pa lahko povzroči pretirano obrabo in mikropoškodbe zobne sklenine. Belilni trakovi, geli in premazi so narejeni na bazi peroksida, podobno kot profesionalna belilna sredstva. Ta belilna sredstva so agresivnejša od zobnih past tako do zobovine kot do mehkih tkiv v ustih, se pravi dlesni, ustnic in žrela. Poškodbe zobovine so lahko celo trajne. Zavedati se tudi moramo, da belilna sredstva sploh ne učinkujejo, če imamo na zobeh obloge. Mnogokrat lahko že samo s profesionalnim čiščenjem zob pri zobozdravniku osvežimo naravno barvo zob, ki nam jo je podarila narava. In ta nam običajno najbolje pristaja.«

Ali so estetski posegi na zobeh res občutno cenejši v tujini?
Drži. To ne velja le za estetske posege, ampak tudi za zdravljenje zob in protetiko oziroma nadomeščanje zob z implantati, mostički itd., pa tudi za ortodontske storitve. Vemo, da imamo z zdravstvenim zavarovanjem v našem zobozdravstvu v dobrem kvečjemu dve plombici na leto, za vse drugo smo bolj ali manj samoplačniki. In medtem ko moramo za zobni vsadek, z vsemi posegi vred, pri nas odšteti približno 2500 evrov, si ga lahko v Srbiji, na Hrvaškem in Madžarskem privoščite že za 700 evrov. Ni tako malo Slovencev, ki za svoje zobe odletijo na Tajsko, kjer so cene še nižje. Nihče ne more trditi, da so zobozdravniki pri naših sosedih ali na kakšnem drugem koncu sveta slabše izobraženi oziroma manj izkušeni ter da imajo slabšo opremo, nasprotno, pacienti, ki v zobozdravstvene namene večkrat odpotujejo čez mejo, pravijo, da so pri zdravljenju deležni zelo profesionalnega osebnega in strokovnega odnosa. Kajpak ne boste hodili v tujino, če potrebujete prvo pomoč, je pa to veliko cenejša možnost, če morate sanirati veliko zob in imate na voljo več časa.

Ali so krvaveče dlesni zadosten razlog, da obiščem zobozdravnika?
»Krvaveče dlesni so enako pomemben razlog, da obiščemo zobozdravnika, kot če nas boli zob. Krvavitev iz dlesni ob normalni ustni higieni je namreč vedno znak vnetja dlesni. Vnete krvaveče dlesni redko bolijo, zato se na bolečino kot vzrok za obisk zobozdravnika pri vnetju dlesni ne smemo zanašati. Vzrok za vnetje je zobna obloga, ki je nismo dobro očistili. Še posebno moramo biti pozorni, če dlesni krvavijo v medzobnih prostorih, saj  so medzobni prostori težje dostopni za čiščenje in je za dobro nego teh treba redno uporabljati zobno nitko in medzobno ščetko. Kadar opazimo, da dlesen krvavi, je prav, da ustno higieno poostrimo, si natančneje in večkrat očistimo zobe, usta pa izpiramo z razkužilnimi raztopinami. Če so dlesni vnete v medzobnih prostorih, razkužilo v obliki gela vnesemo v medzobni prostor z medzobno ščetko,« je razložila Mirjam Kovačič, dr. dentalne medicine.

Za zdrave zobe in dlesni jejte veliko:
hrustljave, sveže zelenjave in sadja, trde sire, oreščke, kivi, baziliko, sladki krompir oziroma vsa živila, ki so bogata z vitaminom C, saj ta ščiti dlesni, vedno dobrodošel je žvečilni gumi brez sladkorja, popijte veliko vode, ki spere bakterije in pospeši nastajanje varovalne sline.

Hrana, ki obarva zobe ter škodi sklenini in dlesnim:
Jagodičevje, rdeče vino, kari, kava in čaj, citrusi imajo veliko kisline, ki lahko poškoduje sklenino, predelani ogljikovi hidrati, od belega kruha do piškotov ter gaziranih, sladkih pijač, bonboni, če posebej lepljivi, kikirikijevo maslo.