Pljuča, ki se razvijajo vse do 20. leta starosti, vsako minuto izmenjajo pet litrov zraka, kadar smo telesno aktivni, pa tudi več kot sto. So neverjetno potrpežljiv organ, ki nam daje ogromno rezerve, nikoli namreč ne dihamo z vsemi pljuči, vendar pa ravno zaradi tega pozneje prepoznamo pljučne bolezni, ki se razvijajo zelo počasi. Med najpogostejše pljučne bolezni sodijo alergijski rinitis, astma ter kronična obstruktivna pljučna bolezen (v nadaljevanju KOPB). Eden glavnih vzrokov pokašljevanja, s katerim pljuča najprej opozorijo na svojo nemoč, je kajenje.

Petina ljudi srednjih let ima KOPB

Po podatkih Klinike Golnik v Sloveniji zaradi astme trpi 16 odstotkov odraslih in 20 odstotkov otrok. KOPB pa je najhitreje naraščajoča kronična bolezen, zanjo zboli kar četrtina moških in šestina žensk, starih 55 let. Tako so strokovnjaki vseslovenske kampanje ozaveščanja o pomenu zdravih pljuč »Moja pljuča - moja moč«, ki so jo v sodelovanju organizirali Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, Združenje pnevmologov Slovenije in Klinika Golnik, opozorili predvsem na pomen pravočasnega odkrivanja in zdravljenja pljučnih bolezni.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Astma ali prehlad?

Prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med., s klinike Golnik ugotavlja, da se večina astmatikov svoje bolezni, kljub oteženemu dihanju, sploh ne zaveda: »Takšnih je kar polovica bolnikov. Naj poudarim, da lahko bolniki z astmo, če je ta nadzorovana in skrbno zdravljena, živijo povsem normalno življenje.« 

   Astma močno prizadene pljuča, predvsem dihalne poti, saj omejuje pretok zraka v pljučih, zaradi česar bolniki pravijo, da imajo težko sapo. Dihalne poti so vnete, bronhiji se zožijo, duši nas, kašljamo, piskamo in v prsih na stiska.  Pravzaprav je znak za alarm predvsem dražeč nočni kašelj, kašelj med telesnim naporom oziroma izpostavljenostjo alergenom. Obolelih je vse več ravno zaradi vse bolj obremenjenega okolja, v katerem živimo, saj je posledično tudi alergenov več kot nekoč. Včasih so bolezen povzročale domače živali oziroma pršice iz prahu, danes pa je med povzročitelji vse več kemičnih spojin oziroma hlapov v domačem in delovnem okolju, pa tudi dodatkov hrani.

Dobro je vedeti

-         Ob jemanju zdravil po navodilih zdravnika so pri nadzorovanju te najpogostejše kronične bolezni zelo pomembni redna in vodena telesna vadba, zdravo okolje in prehrana, izvajanje dihalnih vaj ter miselna in čustvena higiena. Napade astme namreč pogosto povzroči stres.

-         Zadnje čase se pri zdravljenju astme uveljavljajo dodatki piknogenola, izvlečka iz lubja evropskega morskega bora. V njem je približno 50 učinkovin, ki delujejo antioksidacijsko. Pred jemanjem prehranskega dodatka se morate posvetovati z zdravnikom.

Kadilska okvara pljuč

  To je drugo ime za kronično obstruktivno bolezen pljuč, za katero zboli petina kadilcev, ali povedano drugače, kar 95 odstotkov bolnikov s KOPB je kadilcev. Je vezana na starost, saj je po 80. letu bolnih kar od 30 do 40 odstotkov ljudi. KOPB je četrti najpogostejši vzrok smrtnosti v svetu, zaradi nje vsako leto umre od 500 do 600 Slovencev. Med boleznijo se zmanjša pretok zraka v pljuča in iz njih, česar ne moremo več popolnoma pozdraviti. Dihalne poti se spremenijo, nežne pljučne membrane propadejo, čemur pravimo emfizem, in nastopijo številne spremembe na pljučnem žilju. Poveča se izločanje sluzi, ki jo kar naprej izkašljujemo. Čutimo, da je zrak v pljučih »ujet«, sapa postane težka in še težja med telesnim naporom. »Mnogo kadilcev ima začetne težave, kot so zmanjšana telesna zmogljivost, težka sapa in kašelj, kar, žal, pripisujejo starosti in kajenju v mladosti. Zato zgodnje odkrivanje bolezni pri nas še ni zaživelo. Če začnemo zdraviti šele poznejše oblike KOPB, pa to pogosto pomeni trajno zdravljenje s kisikom,« je opozoril prof. dr. Stanislav Šuškovič.

Življenje nam lahko reši pravočasen obisk zdravnika, ki bo opravil vsa potrebna testiranja in nas napotil k specialistu, pulmologu. Mirko Triller, predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov, je ob tej priliki svetoval: »Sam sem zdravnika obiskal prepozno, zato zahteva moja bolezen vsakodnevno zdravljenje. V našem društvu si prizadevamo k izvajanju čim pogostejših brezplačnih akcij spirometrije, merjena hitrosti pretoka zraka v pljučih, ki pripomore k zgodnjemu odkrivanju KOPB.«

Zavedati se moramo, da smo, če imamo KOPB, bolj ogroženi s pljučnim rakom, ki je spet, kar v 99 odstotkih, povezan s kajenjem. Preden kupimo nov zavojček cigaret, pomislimo na pljuča in nekajkrat globoko vdihnimo! Pri marsikateremu bivšemu kadilcu je to zadostovalo, da si je premislil.