Zdravi in lepi zobje ter posledično lep nasmeh so velikokrat glavni dejavnik pri samozavesti posameznika. Vendar smo ljudje v odnosu do lastnih zob in posledično lastnega zdravja različni, hkrati pa imajo nekateri kljub trudu, redni higieni in rednemu obiskovanju strokovnjakov še vedno hude težave z zdravjem in videzom zob. O razlogih za to, pomenu higiene in zunanjih dejavnikih smo se pogovarjali z dr. dentalne medicine Teo Bon Gorički, ki na kliniki Juventina s svojim delom ekipe skrbi za lepe in zdrave nasmehe.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Zakaj se v času sodobne medicine in urejenega zdravstva še vedno soočamo s toliko težavami, povezanimi z zdravjem zob?

Ljudje živimo v različnih okoljih in razmerah. Nimamo vsi enakega odnosa do svojega zdravja in žal tudi ne enakega dostopa do ustrezne oskrbe. Hkrati pa se prebivalstvo stara, s staranjem pa je povezanih tudi več kroničnih obolenj. Ta lahko sama po sebi ali pa njihovo zdravljenje vplivajo na zdravje zob in obzobnih tkiv.

Lahko na zdravje zob vpliva tudi prehrana posameznika?
Prehrana ima velik vpliv na zdravje celotnega telesa in seveda tudi na stanje v ustni votlini. Tako imenovana kariogena hrana je tista, ki je polna enostavnih sladkorjev (sladkarije, sladke, gazirane pijače) in se lepi na zobe. Hrana, ki pa krepi zdravje ustne votline, je bogata z vitamini, minerali, antioksidanti. Obenem je treba omeniti, da lahko tudi zdrava hrana (primer je sadje - citrusi) v velikih količinah negativno vpliva na zobe, saj močne kisline poškodujejo zobno sklenino. Ljudje, ki uživajo veliko limonade, naj si po pitju splaknejo usta z vodo, da nevtralizirajo kisline v ustih. Ravno tako se pri majhnih otrocih lahko opazi tako imenovani steklenični karies, ki nastane zaradi spanja s stekleničko mleka ali sladkanega čaja v ustih.

Omenili ste mi, da je za granulom velikokrat kriv stres - zakaj? Kateri zunanji dejavniki, ki niso povezani s higieno, lahko še vplivajo na zdravje zob?
Stres sam po sebi nikoli ne povzroči granuloma. Granulom je velikokrat neopaženo kronično vnetje, ki ga povzročajo bakterije. Negativno stres pa vpliva na obrambni odziv telesa, na sestavo, količino in pH sline, na razmerje med slabimi - kariogenimi in nevtralnimi bakterijami v ustni votlini in tako posredno vpliva na zdravje zob in obzobnih tkiv. Ljudje, ki so dalj časa izpostavljeni negativnemu stresu, lahko posvečajo manj pozornosti higieni zob, obisku zobozdravnika in so bolj izpostavljeni razvoju parodontalne bolezni, ki lahko vodi v izgubo zob. Tudi kajenje in alkohol negativno vplivata na zdravje v ustni votlini.

Kakšno je pravilno umivanje zob, občutek imam, da se iz leta v leto to pravilo nekoliko spreminja? Je zobna nitka nujno potrebna?
Prvo pravilo je natančno mehansko očiščenje oblog in masaža dlesni. Seveda se tehnike nekoliko razlikujejo glede na to, ali čistimo le lastne zobe, mostičke, implantate, zobne aparate ali proteze. Ker ščetka ne doseže medzobnih prostorov, je uporaba zobne nitke ali interdentalne ščetke nujna. Priporočila bi posvet z zobozdravnikom ali zobnim higienikom, da individualno svetuje optimalen način čiščenja ustne votline.

Zakaj se ljudje bojimo zobozdravnikov? Kolikokrat bi morali dejansko obiskati zobozdravnika, tudi če so zobje načeloma zdravi?
Ljudje se bojijo zobozdravnika zaradi prepričanj, lastnih slabih izkušenj, pri novih posegih gre za strah pred neznanim. Starejšim in/ali kronično bolnim se priporoča obisk zobozdravnika na šest mesecev (onkološkim bolnikom celo na tri mesece), zdravim - brez kariesov ali parodontalne bolezni pa enkrat na leto. Preventivni pregled omogoči odkritje začetnih kariesov, čiščenje oblog, saj tudi če nimamo vidnega zobnega kamna, je ob zobeh prisoten biofilm, v katerem je velika količina bakterij. Žal veliko ljudi meni, da dokler ni težav, obisk pri zobozdravniku ni potreben. Veliko obolenj v ustni votlini je kronične narave in ne bolijo.

Lahko ovržemo mit, da je za zdrave zobe edini razlog samo higiena. Lahko pride do tega, da imata dve osebi z enako dobro higieno, načinom življenja, količino stresa, športno aktivnostjo ... različno stopnjo zdravih zob?
Higiena je zelo pomembna, vendar kot že omenjeno, zunanji dejavniki močno vplivajo na sestavo in količino sline, te izjemno pomembne tekočine, v kateri se nahajajo encimi, protitelesa, minerali. Prav tako igra tu ključno vlogo genetika. Ob enakih zunanjih okoliščinah imata lahko dve osebi popolnoma različno stanje v ustni votlini.

Ali po vašem mnenju na sproščenost bolnika vplivata tudi sama vizualna podoba ambulante in osebnost zobozdravnika?
Obisk zobozdravnika pri mnogih ljudeh vzbuja nelagodje, pri nekaterih je prisoten tudi močen strah. Prijetno okolje, predvsem pa prijazno osebje lahko te občutke omilijo ali celo povsem odpravijo. Ključno je zaupanje v zobozdravnika, saj je dokazano, da imajo bolniki, ki zaupajo terapevtu in verjamejo v uspeh terapije, bistveno boljše izide zdravljenja. Zaupanje v zobozdravnika tudi pomeni, da ne odlašamo z obiskom, da sledimo napotkom in navodilom in s tem sami pripomoremo k dobremu zdravju zob in obzobnih tkiv.

Zanima me še vaš nasvet? Kaj lahko ljudje naredijo na vsakodnevni ravni, da so njihovi zobje bolj zdravi?

Vsakodnevna skrb za zdravo življenje je pomembna za celo telo in s tem tudi za ustno votlino. Opustitev kajenja, gibanje v naravi, tehnike sproščanja za zmanjševanje stresa ugodno vplivajo na zdravje ust. Poleg pravilne prehrane je ključna ustrezna ustna higiena. Svetujem, da si vsak najde zobozdravnika, ki mu zaupa in se ob njem dobro počuti. Skupaj naj naredita načrt potrebnih ukrepov in nato se je treba tega načrta vsakodnevno držati.