Kronična mieloična levkemija (KML) je bolezen, kjer je znanost v zadnjih letih dosegla največ v boju proti raku. Po zaslugi tarčnih zdravil, ki so od leta 2002 na voljo tudi v Sloveniji, je bolezen postala kronična. Preživetje bolnikov s KML je ob sodobnih možnostih zdravljenja praktično enako preživetju enako starih zdravih ljudi - to pa je možno le ob rednem prejemanju terapije.

Zdravniki hematologi zato pred 22. septembrom, svetovnim dnevom kronične mieloične levkemije, poudarjajo, da je uspeh zdravljenja KML zelo odvisen od sodelovanja bolnika. Če bolniki neredno jemljejo zdravila ali celo povsem odklanjajo zdravljenje, ne moremo pričakovati drugega kot naravni potek napredovanja bolezni. To pomeni v treh do petih letih napredovanje KML v akutno levkemijo, ki poteka še hitreje in pomeni smrt bolnika v nekaj tednih.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Challe Salle bo spet postal očla

Glasbenik je z ženo Yvonne potrdil, da v letu 2025 prihaja dojenček.

Smrt zaradi opustitve zdravila

V svetu in tudi v Sloveniji smo žal že zabeležili smrti bolnikov s KML, ki niso želeli prejemati zdravil. V teh primerih bolezen namreč napreduje. »Kljub intenzivnemu zdravljenju v takih primerih bolezni ne spravimo pod kontrolo in bolniki ne dosežejo remisije bolezni, kar je pogoj za presaditev krvotvornih matičnih celic, ki bi jo potrebovali ob napredovanju bolezni,« pravi dr. Karla Rener s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana.

Tarčna zdravila namreč zavirajo delovanje beljakovine, ki spodbuja kostni mozeg k nastajanju bolezensko spremenjenih belih krvničk, zato se zniža raven levkemičnih celic v kostnem mozgu. To ponazarja slogan »Od melone do zrna popra«, saj je ob prvem zagonu bolezni v organizmu skupno za kar melono levkemičnih celic, po uspešnem odgovoru na zdravljenje pa zgolj za zrno popra.
Dve klinični študiji remisije bolezni brez zdravljenja sicer potrjujeta, da lahko odrasli bolniki s KML      v kronični fazi po navodilih zdravnika opustijo zdravljenje in ne potrebujejo več zdravil. Vendar pa mora opustitev terapije potekati pod rednim nadzorom zdravnika hematologa in le ob njegovem izrecnem nasvetu opustitve.

»Več se govori o prenehanju zdravljenja pri bolnikih, ki so več let v globoki molekularni remisiji, vendar zaenkrat tega v klinični praksi še ne izvajamo. Zdraviti prenehamo, če so za to kakršnekoli indikacije: neprenašanje zdravila, nosečnost, resni neželeni učinki,« pojasnjuje prof. dr. Irena Preložnik Zupan s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana.

V Sloveniji za KML vsako leto zboli okoli 20 bolnikov

V Sloveniji vsako leto za KML na novo zboli od 18 do 24 bolnikov. Trenutno je v Sloveniji okoli 250 bolnikov s KML, ki jih zdravijo ambulantno. Zdravljenje poteka v vseh bolnišnicah, kjer delujejo hematologi: poleg UKC Ljubljana in Maribor še v Celju, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Izoli, Šempetru, na Jesenicah, Ptuju in v Novem mestu. »Vse poteka pri nas, od postavitve diagnoze do zdravljenja. V naši ambulanti se zdravi približno 30 pacientov s KML. Potem ko se njihov organizem ustrezno odzove na zdravljenje, prihajajo na kontrole vsake tri mesece,« pove Zlatko Roškar, vodja oddelka za hematologijo in hematološko onkologijo v UKC Maribor, ki dodaja, da je za bolnike najboljša motivacija za pravilno jemanje zdravil prav učinek, ki ga zaznajo med zdravljenjem.