Pretirano čiščenje

Gospodinjska opravila so lahko škodljiva za zdravje (če je verjeti izsledkom raziskave, objavljene v začetku tega leta) - ta trditev je odličen izgovor, da izključite sesalnik za prah in nehate prati perilo. Ameriški znanstveniki so testirali več kot 100 zaposlenih moških in žensk ter pri tem odkrili, da imajo tisti, ki so vključeni v opravljanje gospodinjskih opravil, višji krvni tlak od tistih, ki so pospravljanje prepustili partnerju. Pojav visokega krvnega tlaka povezujejo s skrbmi, ki nam jih prinašajo gospodinjska opravila, kot so na primer kuhanje, čiščenje in kupovanje živil. To odkritje kaže, da vzrok škodljivosti ni le obremenitev z delom, ampak tudi način, kako se spopadamo s stresom.

Študije prav tako kažejo, da lahko uporaba sredstev za čiščenje poveča tveganje za nekatere bolezni. Raziskave v Španiji so pokazale, da lahko tedenska uporaba pršil za čiščenje in osvežilnikov zraka privede do astme. Devetletna študija, v kateri je sodelovalo okoli 3500 ljudi v 22 evropskih glavnih mestih, je odkrila, da se tveganje za astmo pri ljudeh, ki so redno izpostavljeni pršilom za čiščenje, poveča kar za 40 odstotkov.

Vsakodnevno prhanje z agresivnimi mili

Po mnenju dermatologov lahko moderna obsedenost z osebno higieno škodi zdravju naše kože. Prhanje z vročo vodo v kombinaciji z agresivnimi mili lahko odstrani zaščitna olja s kože, kar povzroči izsušenost, razpokanost in celo infekcije. Ljudje se danes prepogosto prhamo. Večina nas ne potrebuje vsakodnevnega prhanja. Če se temu ne želite odreči, se raje prhajte z mlačno vodo. Če imate suho kožo, uporabljajte gele za prhanje, ki ne vsebujejo mil - namesto tega pa emulgatorske maščobe, ki vsebujejo parafinska olja, vodo in konzervanse.

Spanje 8 ur dnevno

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ideja za darilo: doma pripravljeno čokoladno razvajanje

Ni boljšega in bolj osebnega darila od tistega, ki ga izdelamo sami. V kategorijo teh daril segajo domače dobrote zagotovo v sam vrh.

Osemurno spanje je »izum« moderne dobe, zaradi katerega smo lahko le še bolj zaspani.

Naša evolucija je potekala v smer, da smo razvili zelo fleksibilne oblike spanja in neprekinjeno spanje, vključno z zelo koristnim dnevnim dremanjem. Kratko dremanje, ki traja od 4 do 15 minut, je lahko enako učinkovito kot dodatna ura spanja ponoči.

Ljudje so nekdaj poznali tako imenovani prvi del spanca (ki je trajal okoli dve uri) v zgodnjih večernih urah, potem so večerjali in uživali v pogovorih z družino in prijatelji, okoli polnoči so legli k počitku, tri do štiri ure trdno spali pred molitvijo in kurjenjem ognja ter nato spet spali nekaj ur do prvega svita, kar pomeni, da so dnevno spali približno 7 ur. Ta moderna domislica, da je prebujanje sredi noči nekaj slabega, je lahko zelo destruktivna, kadar govorimo o kvaliteti spanja.

Če se na primer prebudite okoli treh zjutraj in ležite nervozni, bi morali vstati in se zaposliti z nečim, kar vam bo odvrnilo pozornost od spanca in vas hkrati sprostilo - kot na primer branje knjige - vse dokler vaše telo ne bo pripravljeno na nov odmerek spanja.

Neprekinjeno sedenje v službi
Ni pomembno samo to, da se vsak dan gibamo in pospešimo srčni utrip. Zelo nezdravo - menda vsaj toliko kot kajenje - je vsakodnevno večurno sedenje v službi ali doma za računalnikom. Obvezno vmes vstanite, sprehodite se, naredite kakšen predklon, pojdite ven na malico in kosilo. Telo morate vsako uro malce razmigati!

Izpiranje ust po umivanju zob

Poskušajte se upreti potrebi, da si izperete ustno votlino po ščetkanju zob, saj tako odstranite zaščitni sloj fluora paste za zobe, ki naj bi ščitila vaše zobe.

Izogibajte se pitju kakršnekoli tekočine vsaj pol ure po umivanju zob kot tudi močenju ščetke za zobe, saj s tem preprečite učinek zobne paste. V ustih je dovolj vlage tudi brez dodajanja vode. Vsekakor pa si ne umivajte zob takoj po jedi. Počakajte vsaj pol ure, ker kisline iz hrane in sladkorji začasno oslabijo sklenino. Najboljše bi bilo, če bi si umivali zobe pred obrokom, po obroku pa si ustno votlino osvežili z vodo za izpiranje, ki ne vsebuje alkohola.

Nepravilno dihanje

Kogarkoli boste poprosili, da globoko vdihne, bo gotovo zapolnil pljuča z zrakom in izdihnil. Tak način dihanja je napačen. Kot otroci smo dihali iz trebuha, kar pomeni, da smo izkoriščali polno kapaciteto pljuč. S starostjo se navadimo slabšega načina dihanja brez uporabe trebušne prepone.

To pomeni, da svež zrak sploh ne pride do spodnjega dela pljuč.

A prav ta spodnji del vsebuje najbolj tople in najbolj vlažne krvne žile - te so najučinkovitejše za izmenjavo plinov in premeščanje kisika v kri. Na srečo se lahko vsi naučimo dihati pravilno. Tega se naučite tako, da ob vdihu dvignete trebuh, prsi pa ostanejo relativno mirne - zamislite si, da se žoga za na plažo napihuje v prostoru med vašim popkom in hrbtenico, pri tem pa potiska trebuh ven. Potem stisnite trebušne mišice in izdihnite. Dihanje bi moralo biti ritmično in redno, z 12 do 20 vdihi v minuti in s kratko pavzo med vdihom in izdihom.

Zadostuje vsakodnevna nekajminutna vaja, ki bo pripomogla, da se boste bolje borili proti stresu in znižali krvni tlak.

Sedenje na straniščni školjki

Najnovejše raziskave kažejo, da so moderna stranišča slaba. Izraelska študija, objavljena v Journal of Digestive Diseases and Sciences, je potrdila, da je čepenje bolj naraven položaj od sedenja na školjki ter da zahteva manj naprezanja. Poleg tega tudi zmanjšuje tveganje za hemoroide in bolezni debelega črevesja, ki povzročajo boleča otekanja v črevesju. Gastroenterologi tudi pravijo, da nas večina sploh ne razmišlja o praznjenju črevesja, čeprav je to zelo pomembno. Ljudje, ki imajo težave z izločanjem, bi si morali nujno postaviti nekaj pod noge, kadar sedijo na straniščni školjki, saj se tako vsaj nekoliko približajo položaju čepenja. Tako bodo na stranišču preživeli bistveno manj časa in tudi manj se bodo naprezali.

Sproščanje po večerji

Vsem se dogaja enako - po napornem dnevu zvečer nekaj na hitro pojemo, se nato za kakšno uro uležemo na kavč in nato odidemo spat.

Če ste zvečer neaktivni ali pa ste jedli uro pred spanjem, bo vaše telo zaužito hrano naložilo v obliki maščob. Če ta vnos kalorij prestavite na jutranje ure, boste lahko pojedli bogat zajtrk in boste nakopičene rezerve lažje pokurili z običajnimi dnevnimi aktivnostmi. Če pa se po večerji odpravite na 20-minutno hitro hojo, vam niti večerja ob 20. ali 21. uri ne bo ogrozila vitke linije. Pravi ključ za ohranjanje vitkosti leži v rednih in majhnih obrokih. Lahka večerja, ki ji sledi sprostilna aktivnost, je v vsakem primeru zdrava izbira.