Raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2018) je pokazala, da je v 45 sodelujočih državah v povprečju 13 odstotkov 15-letnikov že kdaj v življenju uporabilo konopljo, med fanti v povprečju 15 odstotkov, med dekleti 11 odstotkov. V Sloveniji pa je konopljo že kdaj v življenju uporabilo 21 odstotkov mladostnikov, in sicer 22 odstotkov fantov in 19 odstotkov deklet. Ta podatek Slovenijo uvršča na sedmo mesto med 45 državami, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Prav tako po njihovih navedbah slovenski mladostniki presegajo mednarodno povprečje po uporabi konoplje v zadnjih 30 dneh. Mednarodno povprečje za ta kazalnik pri 15-letnikih znaša sedem odstotkov, za Slovenijo pa 13 odstotkov. Po uporabi konoplje v zadnjih 30 dneh se Slovenija uvršča še višje na lestvici držav, in sicer na tretje mesto, pred njo sta le Kanada in Bolgarija.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Kot so navedli na NIJZ, je eden od vzrokov za razširjenost uporabe konoplje med mladostniki v Sloveniji tudi njena precejšnja dostopnost. Po podatkih iz raziskave je namreč polovica slovenskih 15-letnikov ocenila, da lahko v naslednjih 24 urah pridejo do konoplje lahko ali zelo lahko.

Ada Hočevar Grom z NIJZ je v sporočilu opozorila tudi, da je uporaba konoplje v obdobju mladostništva škodljiva. "Raziskave so namreč pokazale, da kanabinoidi pri otrocih in mladostnikih vplivajo na razvoj tistega dela možganov, ki je zadolžen za obdelavo sprejetih podatkov in za miselne procese, ki pripeljejo do reševanja problemov in sprejemanja odločitev (npr. pri računanju). Pri redni uporabi se te sposobnosti zmanjšajo, še posebej pri tistih, ki so začeli uporabljati to drogo pred 18. letom starosti," je pojasnila.

Ob tem so navedli še, da uporabo konoplje pri otrocih in mladostnikih nekatere raziskave povezujejo tudi s slabšim učnim uspehom in predčasno opustitvijo šolanja, prav tako se poveča tudi tveganje za uporabo drugih drog in zasvojenosti.

Andreja Drev z NIJZ pa je dodala, da bi bilo glede na podatke o razširjenosti in precejšnji dostopnosti konoplje med mladostniki nujno po vsej državi zagotoviti dostopnost do različnih preventivnih aktivnosti, s pomočjo katerih pri mladostnikih krepimo različne socialne, čustvene in vedenjske veščine, ki pripomorejo k sprejemanju zdravih in varnih odločitev. Prav tako je poudarila pomen preventivnih programov, s pomočjo katerih mladostniku pomagamo ob zaznavi težav, in ukrepov za zmanjševanje dostopnosti droge.

Da je najboljša preventiva pred zlorabo drog ustrezna vzgoja, so opozorili tudi na torkovem dnevu odprtih vrat Centra za preprečevanje odvisnosti, ki deluje v okviru NIJZ. Kot so pojasnili na NIJZ, starši ne morejo preprečiti, da bo njihov otrok morda želel drogo poskusiti, so pa odgovorni, da se odzovejo, ko prve poskuse zaznajo, in na ta način preprečijo razvoj zasvojenosti.