Posameznik ne ve, da je okužen

Okužba s HPV je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb. Največ ljudi se okuži kmalu po začetku spolne aktivnosti, posledično so okužbe z virusi HPV najpogostejše pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih od 15 do 25 let in zato strokovnjaki priporočajo cepljenje v 6. razredu osnovne šole. Cepivo je namreč najbolj učinkovito pri neokuženih, ki še niso imeli spolnih odnosov. Je pa cepljenje za ženske in moške učinkovito tudi pozneje, tako da strokovnjaki priporočajo cepljenje tudi starejšim. Posameznik sicer velikokrat sploh ne ve, da je okužen, saj okužba pogosto poteka brez kliničnih znakov ali težav, zato tudi ne ve, da je prenašalec.

»Ginekologi še vedno poudarjamo ABC osnove spolne zaščite. A je abstinenca, svetujemo, da se za prvi spolni odnos posameznik odloči čim pozneje, ko je večja stopnja zrelosti, in s partnerjem, ki mu zaupa in ga pozna. B je bodi zvest, torej ne menjati večjega števila spolnih partnerjev in pa C kot kondom. Absolutno najboljša zaščita pred okužbo s HPV pa je cepljenje deklic in dečkov dovolj zgodaj, torej pred začetkom spolnih odnosov, ker ni vseeno kdaj cepimo – priporočljivo je pred prvimi odnosi in strokovnjaki smo ocenili, da je v 6. razredu osnovne šole nekako optimalno. Nekateri starši pravijo, da je to prezgodaj, vendar pa lahko iz lastnih izkušenj v ambulanti povem, da nekje v 8. in 9. razredu osnovne šole nekateri že imajo spolne odnose,« je pojasnila doktor Veronika Testen, dr. med., specialist ginekologije in porodništva .

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Poročila se je še ena Avsenikova vnukinja

Dobra dva meseca po sestri Moniki Avsenik se je poročila še njena sestra, še ena Avsenikova vnukinja, Nataša Avsenik.

Tudi Denis Baš, dr. med., specialist pediater, je poudaril, da sta ozaveščenost in preventiva izredno pomembna, prav tako je učinkovita tudi zgodnja komunikacija s starši: »Z informiranjem je potrebno začeti že zelo zgodaj, sam sem delal v šoli za starše, kjer smo bodočim mamam in očetom dali informacije glede priporočljivega cepljenja, tudi proti virusom HPV.«

Upad okužb cepljenih deklet

Dosedanje raziskave so potrdile izrazit upad okužb z virusi HPV pri cepljenih dekletih in tudi manjše obolevanje za boleznimi, ki so posledica okužbe, zato doktorica Testen še trdneje verjame v preventivno delovanje. Sama je glede tega zelo aktivna, saj že skoraj tri leta sodeluje s šolskimi zdravniki na področju preventive: »Pri nas v Novem mestu je bila precepljenost nizka, zato smo se dobro organizirali in se povezali na primarnem ter sekundarnem nivoju ter z lokalno izpostavo NIJZ. Skupaj se udeležujemo roditeljskih sestankov v 6. razredu osnovne šole, kjer staršem podamo informacije o okužbah z virusi HPV in o cepljenju. Zaradi ukrepov glede zajezitve novega koronavirusa smo primarni ginekolog, ginekologinja, ki se ukvarja z nadaljnjo diagnostiko v bolnišnici, šolska zdravnica in strokovnjakinja s strani NIJZ posneli video na to temo, tako da kljub trenutni situaciji dobijo starši vse informacije. Po tem prvem sestanku organiziramo dodatna predavanja v poznopopoldanskih terminih in povabimo starše, da se jih udeležijo s svojimi vprašanji ter tako pridobijo celovite informacije.«

Zadnji uradni podatki o precepljenosti za šolsko leto 2018/2019 kažejo, da je stopnja precepljenosti v Sloveniji skoraj 60-odstotna, je pojasnil doktor Baš in dodal, da letošnji preliminarni podatki kažejo, da bo odstotek podoben. »Zelo velika razlika pa se kaže med regijami v Sloveniji, v večjih mestih kot so Ljubljana, Kranj in Koper je precepljenost pod slovenskim povprečjem, medtem pa so na drugi strani regije, ki imajo zelo visoko precepljenost. Primer dobre prakse so Ravne na Koroškem s 85-odstotno precepljenostjo, Murska Sobota s skoraj 80-odstotno in pa Nova Gorica ter Celje, ki imata precepljenost blizu 70 odstotkov. Opažamo, da je ključnega pomena, da ljudje izbranemu zdravniku zaupajo,« je povedal doktor Baš in pojasnil, da želimo slediti trendom Svetovne zdravstvene organizacije, ki je zastavila cilj eliminacije raka materničnega vratu. Da nam bi to uspelo potrebujemo približno 90-odstotno precepljenost splošne populacije, torej deklic in dečkov.

Program ZORA

Rak materničnega vratu je ena izmed redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s preventivnim cepljenjem proti HPV ter s pravočasnim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb s preventivnimi ginekološkimi pregledi in pregledi celic v brisu materničnega vratu (t. i. PAP test), torej odzivom na povabilo programa ZORA. V Sloveniji namreč deluje program ZORA, kjer sodelujoči strokovnjaki ter seveda ženske s svojo udeležbo uspešno zmanjšujejo obolenje za rakom materničnega vratu in je odličen primer dobre prakse v zdravstvu.  

Letno v Sloveniji opravimo približno 9.000 posegov vezanih na predrakave in rakave spremembe materničnega vratu, od tega približno 60 odstotkov diagnostičnih (sem spada biopsija) in 40 odstotkov terapevtskih posegov (dejanske operacije). »Gre torej za približno 3.200 do 3.300 operativnih posegov letno, pri čemer so bolnice tudi hospitalizirane, kar predstavlja visoke stroške za zdravstveno blagajno, zato bi veliko prihranili, če bi cepili tako dečke kot deklice in dosegli visoko precepljenost. Pomembneje je seveda to, da bi s tem preprečili ogromno število predrakavih in rakavih sprememb, ki za bolnice predstavljajo hude stiske, saj so diagnostični in terapevtski postopki zanje naporni tako fizično kot psihično,« je povedala doktor Testen.

Preventiva in redni pregledi so zato pomembni tudi v času, ko je zdravstvo sicer bolj obremenjeno zaradi širjenja novega koronavirusa. Doktor Testen in doktor Baš sta pojasnila, da je v spomladanskem času, ko so se ustavili preventivni programi, zastalo tudi cepljenje in odvzem brisov, vendar pa oba poudarjata, da v lastnih ambulantah skupaj s sodelavci trdo delajo na tem, da nadoknadijo zamujeno. »Šolski zdravniki so se zelo angažirali, po mojih podatkih iz terena so v večini nadoknadili zamujeni program cepljenja in po preliminarnih podatkih je precepljenost celo nekoliko višja kot leto prej,« je delo v oteženih razmerah zaradi pandemije Covida-19 komentiral doktor Baš, doktor Testenova pa je povedala, da so se v Zdravstvenem domu Novo mesto, kjer ona dela, organizirali tako, da so ginekologi pacientkam ponudili dodatne termine in tako skušajo nadoknaditi preventivne odvzeme brisov, ki so bili odpovedani spomladi.

Doktor Baš je vse pozval, da s preventivnimi ukrepi ne odlašajo, ker v luči ponovnega širjenja novega koronavirusa ni jasno, kako bo s temi storitvami v prihodnjih mesecih: »Zavedamo se, da bo predvsem zima tista, ki bo mogoče ponovno omejila dostopnost ljudi do naših storitev in ta tako imenovana korona kriza se bo verjetno še več let poznala na zdravju ljudi, zato apeliram na vse, ki imajo sedaj termine in so zdravi, da se preventivnih pregledov udeležijo, ker ne vemo, kaj nam prinašata jesen in zima.«