Blitvo še vedno precej redko opazimo na slovenskih jedilnikih, pa tudi na vrtovih. A je izjemno zdrava zelenjava, ki spada v isto družino kot špinača in rdeča pesa. Odlična je v različnih kulinaričnih kombinacijah in lahko jo pripravite na različne načine. Mlade liste lahko dodajamo svežim solatam in jih uživamo tudi surove, medtem ko starejše poparimo. Pomembno je le, da že pripravljene blitve nikoli ne pogrevamo. V določenih okoliščinah namreč vsebuje veliko nitrata, ki se lahko pretvori v zdravju škodljivi nitrit. Da bi to preprečili, jedem iz blitve tudi dodajamo živila, ki vsebujejo veliko vitamina C. Uživanje surove blitve pa se ne priporoča ljudem z ledvičnimi kamni, ker vsebuje oksalno kislino.

Vir antioksidantov in mineralov

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Gašper Rifelj ljubi 9 let starejšo

Gašper Rifelj in Maja Geršak sta srečna že več kot pet let.

Blitva je pravzaprav zakladnica zdravja. Vsebuje najmanj 13 različnih antioksidantov ter številne rudnine, med katerimi še posebej izstopajo baker, magnezij, železo, kalcij, fosfor, natrij ... Tukaj so tudi vitamini A, C in K ter balastne snovi, ki ugodno vplivajo na prebavo in delovanje črevesja. Nikakor ne smemo pozabiti na posebno vrsto fenolnih snovi, ki jih najdemo v blitvi, to je siringična kislina. Ta pomaga uravnavati krvni sladkor in ščiti pred rakotvornimi toksini. Na telo deluje izjemno protivnetno in razstrupljajoče, redno uživanje pa bo telo obranilo tudi pred osteoporozo in srčno-žilnimi boleznimi..

Varuje pred osteoporozo

Predvsem vitamin K ter kalcij in magnezij so pomembni gradniki v telesu, ki omogočajo močne in zdrave kosti. Vitamin K aktivira beljakovine, ki sodelujejo pri strjevanju krvi, preprečuje pa kalcifikacijo arterij in tkiv ter obenem skrbi za dobre celične procese. Vitamin K1 se v črevesju pretvori v vitamin K2, ki spodbuja aktiviranje osteokalcina. Ta je izjemno pomemben pri tvorbi kostnega tkiva, saj usmerja molekule kalcija naravnost v kosti.

Zdrav vid

Čeprav se blitva ne ponaša z lepo rdečo ali oranžno barvo, vsebuje ogromne količine betakarotena. Strokovnjaki so potrdili, da ta prispeva k zmanjšanju tveganja za razvoj glavkoma, nočne slepote in motenj vida. Karotenoidi, kot sta lutein in zeaksantin, ščitijo oči pred škodljivim delovanjem UV-žarkov, varujejo občutljivo tkivo roženice in preprečujejo razvoj očesne mrene, ki se sicer pogosto pojavi pri starejših ljudeh.