Strjevanje krvi je zelo natančno reguliran proces, saj v telesu običajno vlada ravnovesje med mehanizmi, ki strjevanje krvi spodbujajo, in mehanizmi, ki ga zavirajo. Če je ta mehanizem kakorkoli moten, lahko nastane krvni strdek: zaradi aktivacije sistema za strjevanje krvi, zaradi upočasnjenega toka krvi ali zaradi okvare žilne stene.

Najbolj znani obliki arterijske tromboze sta srčni infarkt in možganska kap. Med dejavnike tveganja za njun nastanek spadajo kajenje, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, debelost, povišan holesterol in drugi.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Pri venski trombozi so dejavniki tveganja poškodbe, operativni posegi, sedeči način življenja, zdravljenje v bolnišnici, pri ženskah med drugim tudi jemanje kontracepcijskih tablet. Daleč najpogosteje strdek nastane v venah spodnjih okončin in v medenici. Če krvni strdek zamaši vene pljuč, nastane pljučna embolija. Bolniki z vensko trombozo so povprečno mlajši kot bolniki z arterijsko trombozo.

Po besedah vodje svetovalne skupine za cepljenje Bojane Beović je pogostnost hudih strdkov tri na 1000 ljudi na leto.

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da je bilo v Sloveniji v obdobju 2015-2019 letno samo zaradi pljučne embolije hospitaliziranih med 912 in 986 ljudi. Med hospitaliziranimi je bilo več žensk kot moških.