Njegovo količino v telesu lahko povečamo z nekaterimi naravnimi postopki. Če se pred spanjem razbremenimo (preživimo miren večer, se ne prenajedamo, ne uživamo poživil …), telo ne bo trošilo melatonina, ki je tudi močan antioksidant, za razstrupljanje, pač pa za priklic sna. Pomaga tudi bivanje na dnevni svetlobi. Dnevno moramo užiti vsaj eno uro sončne svetlobe (na prostem brez očal), da telo ustvari dovolj serotonina – hormona sreče. Tega češariki ponoči predela v melatonin.

Žal je s staranjem nagnjena h kalcifikaciji in ni več sposobna ustvariti dovolj melatonina. Potrebno ga je vnesti v organizem kot dopolnilo.

V Sloveniji so v prosti prodaji izdelki z dnevnim odmerkom do 0,44 mg melatonina. Evropska agencija za varnost hrane EFSA ocenjuje, da je za splošno populacijo 1 mg melatonina učinkovit za priklic spanja. Če menite, da za priklic spanja potrebujete odmerek melatonina 0,45 mg ali več, se je smiselno posvetovati z zdravnikom. To velja tudi pri boleznih, v času nosečnosti in dojenja, pri otrocih in pri ženskah, ki želijo zanositi.

Globok sen oz. dovolj melatonina v času nočnega počitka pa prispevata tudi h krepitvi zdravja. 

Manj prehladov, grip, večja odpornost proti raku …

Melatonin ni le »hormon spanja«, pač pa neposredno spodbuja tudi delovanje imunskega sistema. Že leta 1988 je raziskovalna ekipa pod vodstvom G.J. Maestronija odkrila, da imajo celice T pomagalke našega imunskega sistema receptorje za melatonin. Ko se prilepi nanje, začnejo izločati signalne molekule – citokine, s katerimi spodbujajo in usmerjajo delovanje imunskega sistema. To je zelo pomembno za obrambo pred mnogimi boleznimi.

V naši obrambi pred infekcijami imajo ključno vlogo fagociti – to so levkociti, ki požirajo bakterije in druge patogene mikrooorganizme. Kar 2/3 vseh levkocitov so fagociti,  ki običajno tudi prvi prihitijo na kraj okužbe. Leta 1994 so v laboratorijskem poskusu v Chicagu ugotovili, da se je obrambna moč fagocitov v raztopini, v kateri je bilo toliko melatonina, kot ga je v naši krvi pozno ponoči, povečala za 73%.

V drugem preizkusu iz leta 1994 je šest moških jemalo dva meseca vsak večer po 2 mg melatonina.  Pred jemanjem tolikšnega odmerka se je, kot rečeno, v Sloveniji potrebno prej posvetovati z zdravnikom. Število celic ubijalk NK (natural killers) njihovega  imunskega sistema, ki ubijajo z virusi okužene ali iz drugih razlogov bolne celice, se je povečalo kar za 240 %. Obrambna moč našega telesa proti virusom in rakavim celicam pa se torej podvoji.

Melatonin varuje zdravje zlasti v času stresa in starosti

Znano je, da je organizem v času stresa manj odporen proti virusom. Prav v takih okoliščinah je melatonin najučinkovitejši. Ko so miši v stresnem položaju močno okužili z virusi, jih je brez dodatka melatonina preživelo le 6%, med tistimi, ki so dobivale dodatek melatonina pa jih je preživelo 82%. 

Za manj srčno-žilnih zapletov

Kardiologi že dolgo vedo, da so infarkti in možganske kapi najpogostejši okrog 9. ure zjutraj, najredkejši pa med drugo in tretjo uro ponoči. Takrat so najnižji tudi srčni utrip, krvni tlak, ravni celokupnega in LDL holesterola ter zlepljenost krvi, dopoldan pa so najvišji. Raziskovalci so se zato upravičeno spraševali: »Mar pomanjkanje melatonina povečuje tveganje srčnih zapletov?«. Raziskave so pokazale, da je tako. Melatonin  znižuje previsok krvni tlak (normalnega in nizkega ne znižuje), zmanjšuje zlasti LDL holesterol, preprečuje nastajanje ateroskleroze, zavira nastajanje krvnih strdkov.

Za večjo varnost pred okoljskimi strupi

Po ugotovitvah obsežne raziskave v Nemčiji se je število različnih strupenih snovi,  ki so jih v zadnjih desetih letih v nedovoljeni količini odkrili v krvi pacientov, povečalo z 20 na kar 500. Umiramo zaradi oksidativnega stresa – poškodb, ki jih povzročajo oksidantski strupi. Melatonin je naš edini hormon, ki je tudi antioksidant. Po svoji zaščitni vlogi pri varovanju celičnih open vsaj dvakratno presega moč vitamina  E, petkratno prekaša glutation pri varovanju pred zelo močnimi prostimi radikali – hidroksili, več kot 500-krat je močnejši od antikosidanta DMSO, ki je znan po svoji zaščitni vlogi proti sevanju.