Pomladno sonce na plano prikliče tudi najbolj lene zaspance. Prijetno sonce, žvrgolenje ptic in prebujajoča narava vzbujata željo po številnih športnih dejavnostih, ki jih je zima onemogočala. Kljub želji po gibanju nas pogosto prevzame tudi pomladna utrujenost. Proti njej se lahko borimo na več načinov, ena od njih sta več gibanja in dihalne vaje. Nikar pa ne pozabimo na vitamine in minerale ter uživanje spomladanskih solat in mladih povrtnin. Ne pozabite na krepčilne in prečiščevalne čaje, ki jih pripravljamo iz cvetov in listov. Čaji iz mladih listov vsebujejo mnogo rudnin, zato nabiramo mlade, nežne in komaj pognane listke breze, robid, malin, črnega in belega trna, jagod in drugih. Nadomestili bodo tudi soli, ki nam jih spomladi običajno primanjkuje, ter spodbudili ledvično delovanje, kar je za spomladansko čiščenje zlasti pomembno.

Koprive

Koprive opazimo že zgodaj spomladi, ko poženejo mlade listke. Naberite jih takoj, ko začnejo rasti. Najbolje bo, da jih drobno sesekljate in z njimi obogatite spomladanske solate. Naj vam zaupamo, da so še kako okusne rahlo dušene in postrežene podobno kot blitva ali pretlačene in pripravljene kot špinača. Kopriva odvaja vodo in čistilno učinkuje na sečne poti. Odpravlja pesek, znižuje krvni sladkor, lajša revmatične in sorodne težave s sklepi ter je ena najkoristnejših rastlin pri težavah s povečano prostato. Koprive lahko nabiramo v velikih količinah in jih uporabljamo za sušenje, kuhanje, solate, pripravo polivk in kot dodatek k juham in prikuham. V prehrani uporabljamo čim mlajše vršičke in liste koprive. Najučinkovitejše so surove, v solatah, namazih, zmešančkih in polivkah. Zmeraj uporabimo čim mlajše dele rastlin, najbolje vršičke. Te z dvema ali tremi pari listov previdno odtrgamo. Liste pogladimo na spodnji strani v smeri vrha, nato pa koprivo povaljamo med dlanmi. Takšna je pripravljena za romanje v usta ali solato in prav nič ne peče. Koprivo lahko sicer tudi sočimo, a za to potrebujemo močan, polžast sokovnik. Sok je močan, zato ga pijemo v majhnih količinah ali ga primešamo k drugim sveže iztisnjenim zelenjavnim sokovom.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Regrat

Nikar ne pozabimo na solato iz mladega regrata, ki naj bo čim pogosteje na jedilniku. Strokovnjaki menijo, da je njegov učinek na jetra izjemen, pri tem pa ne pozabimo omeniti, da so jetra »filter« našega telesa, za katerega moramo dobro skrbeti. Regrat ima bogato hranilno vrednost, saj se ponaša s številnimi vitamini in minerali. Nepogrešljiv je pri urejanju prebave, pa tudi pri odpravi napihnjenosti in spomladanske utrujenosti. Najpogosteje ga dodajamo spomladanskim solatam, sicer pa tudi zmešančkom, juham, rižotam in jedem iz testenin. Uporabimo lahko vse dele regrata in z njimi obogatimo spomladanski jedilnik. Iz cvetov lahko pripravimo sirup, ki je nekoliko grenak, a odličen pri odpravi kašlja in spomladanskih prehladov. Pripravimo ga tako, da v kozarec izmenično nasujemo plast cvetov in sladkorja ter to ponavljamo do vrha. Nato kozarec zapremo in damo na sonce za mesec dni. Lahko pripravimo tudi vino ali liker, cvetove pa dodajamo k solatam. Uporabljamo tudi prah iz posušenih in mletih korenin, ki ga damo kot začimbo v omake in namaze. Iz njih pripravimo tudi kavni nadomestek.

Špinača

Ne pozabimo na spomladansko špinačo, ki je še kako koristna za naše zdravje. Ne vsebuje le železa, temveč je ena izmed redkih vrst zelenjave, ki ima najvišje vrednosti zaščitnega pigmenta luteina, zeaksantina ter vitamina K. Predstavlja tudi pravo bogastvo antioksidantov. Špinačo lahko uživate surovo ali kuhano, postreženo v zmešančkih ali v omletah. Možnosti je veliko. Zapomnimo pa si, da spada špinača med zelenjavo, za katero je bolje, da jo uživamo kuhano. Med kuhanjem se sprosti večja količina težko absorbljivih snovi. Špinačo kuhajte le toliko, da jo zmehčate; če uporabljate presno, jo dobro operite, da odstranite oksalno kislino.

Mlada čebula

Mlada čebula spada med nepogrešljivo zelenjavo. Ne samo zaradi okusa, pač pa tudi zaradi zdravilnih učinkov. Vsebuje vitamine A, C, E, K in vitamine skupine B, minerale, med katerimi so najbolj zastopani kalij, kalcij, natrij, železo, fosfor in še bi lahko naštevali. Deluje protivnetno, in če jo bomo uživali pogosto, bomo z njo zlahka premagali spomladansko utrujenost, stres, pa tudi glivična obolenja. Nikakor ne sme manjkati v spomladanskih in poletnih solatah, pa tudi v drugih sezonskih jedeh, saj pripomore k eksploziji okusov, nad katerimi bodo brbončice navdušene.

Šparglji

Šparglji so najprimernejše živilo za čiščenje telesa in bodo pripomogli k boljšemu zdravju ter počutju. Najbolje bo, če bomo zavili po divje šparglje, ki so najbolj zdravi, naberete pa jih lahko med sprehodom v gozdu. Gre za vir številnih pomembnih hranilnih snovi, kot so folati, cink, selen ter vitamina A in K. Vsebujejo tudi veliko vlaknin, ki predstavljajo hrano za koristne bakterije v našem črevesju. Pomemben del razstrupljanja je tudi odstranjevanje morebitnih delcev težkih kovin, ki se kopičijo v telesu. Te so nevarne za naše zdravje. V špargljih je veliko klorofila, ki lahko v kombinaciji z aminokislinami pomaga pri odstranjevanju svinca, živega srebra ter drugih težkih kovin. Zato je prispevek špargljev k razstrupljanju izjemnega pomena. V kulinariki jih lahko pripravimo na nešteto načinov. Odlični so zgolj popečeni na nekaj masla, v kremni juhi ali bogati solati, pripravljeni na žaru ali v francoski piti in rižoti.

Jagode

Jagode so zagotovo eden prvih sadežev, ki nas presenetijo spomladi. Vsebujejo veliko vitamina C ter nekaj vitamina A in K. So dober vir beta karotena, različnih sadnih kislin, folne kisline, železa, natrija, kalija, mangana in še bi lahko naštevali. Jagode so zelo nizko energijsko živilo, saj 100 gramov jagod vsebuje le 30 kalorij, zato so primerne tudi za shujševalne diete. Smiselno jih je uživati po obroku zelenjave ali rdečega mesa, ki vsebuje veliko železa. Ker so bogat vir vitamina C, z njimi izboljšamo absorpcijo železa. Uživamo jih tudi, ko želimo prečistiti prebavni sistem. Delovale naj bi kot blag tonik za jetra, imajo pa tudi protibakterijske lastnosti. V prehrani jih uživamo presne. Najboljše so tiste, ki jih naberemo na vrtu. Uživamo jih v sadnih solatah, zmešančkih, pitah in biskvitih; lahko jih vlagamo, pripravljamo marmelade in številne druge okusne spomladanske jedi.

Čemaž

Čemaž bomo aprila začeli množično nabirati v gozdovih. Najbolje ga je uživati svežega in presnega. Ima močno razstrupljevalno delovanje, saj je odličen pri čiščenju krvi, ledvic, mehurja, jeter in žolčnika. Pospešuje izločanje urina, širi krvne žile in vpliva na hipertenzijo. Mnogi ga uporabljajo pri boleznih dihal, saj njegove sestavine redčijo sluz in čistijo dihalne poti. Nepogrešljiv je pri krepitvi imunskega sistema, pomaga pa tudi pri varovanju kože, kjer gre zasluga antioksidantom, ki jih vsebuje. Iz čemaža lahko pripravimo tinkture, olja, namaze, juhe, priloge, peste, solate in še bi lahko naštevali. Je torej nepogrešljiva rastlina pri pomladnem razstrupljanju in nabiranju moči.