Pnevmokoki so bakterije, ki jih poznamo že več kot sto let. Obstaja okoli sto vrst oziroma sevov bakterij, med katerimi lahko večina povzroči razvoj bolezni – največkrat že omenjeno pljučnico, nadalje pa lahko privede tudi do okužbe krvi in vnetja možganskih ovojnic oziroma meningitisa. Čeprav se s pnevmokoki lahko okužijo ljudje vseh starosti, je tveganje največje pri otrocih, starih do dve leti, ter odraslih nad 65 let. Za pnevmokokne bolezni velja precejšnja obolevnost in (pri hujših oblikah) smrtnost. Splošno gledano pa jih lahko razdelimo v dve skupini: neinvazivne in invazivne. 

Neinvazivne in invazivne bolezni

Med neinvazivne pnevmokokne bolezni štejemo pnevmokokno pljučnico, ki je akutna okužba dihal in prizadene pljuča, sinusitis, pri katerem gre za okužbo zgornjega dela dihal, ter akutno vnetje srednjega ušesa, ki je najpogostejše pri otrocih.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Je vaš partner vaša sorodna duša ali duša dvojčica?

Kdaj bom spoznala svojo sorodno dušo? Vprašanje, ki ga neštetokrat slišimo in znova in znova spoznavamo, da v resnici ljudje danes ne vedo, kaj to sploh pomeni. Iščejo nekoga, ki naj bi jim bil enak. Nekoga, ki naj bi jih dopolnjeval, osrečeval in podobno. Je res, da iščejo sorodno dušo?

Invazivne pnevmokokne bolezni pa se pojavijo, kadar bakterije vdrejo v dele telesa, v katerih bakterij običajno ni (kri ali spinalna tekočina), obenem pa vključujejo bakteriemično pljučnico (to pa je okužba pljuč ob prisotnosti bakterij v krvi), bakteriemijo (prisotnost bakterij v krvi) in meningitis (okužba ovojnic, ki obdajajo možgane in hrbtenjačo).

Pazljivo, sladkorni bolniki!

Sladkorna bolezen vpliva na posameznikovo vsakdanje življenje, a lahko vseeno živi polno in dejavno – seveda če se nauči bolezen obvladovati. Treba se je zavedati, da lahko sladkorna bolezen poveča tveganje drugih zdravstvenih težav. Raziskave sicer kažejo, da lahko z ustreznim zdravljenjem, spremembami življenjskega sloga in vsakodnevnim vodenjem bolezni preprečimo oziroma odložimo zaplete. Zato je sladkorno bolezen tudi težko izpostaviti kot samostojni dejavnik tveganja pri obolevnosti ali umrljivosti bolnikov s pnevmokokno pljučnico, saj je nemalokrat prisotna z drugimi boleznimi (velikokrat so to srčne in pljučne bolezni) in seveda starostjo – vsi ti dejavniki pa prognozo še poslabšajo.

Epidemiološke študije pnevmokoknih okužb in sladkorne bolezni kažejo, da so osebe s sladkorno boleznijo v enaki meri nagnjene k okužbi kot drugi kronični bolniki, po drugi strani pa je sladkorna bolezen pogosteje dejavnik tveganja za bakteriemijo, smrtnost pri pnevmokokni pljučnici pa je pri sladkornih bolnikih znatno večja. Zaključimo torej lahko, da so posamezniki z diabetesom vsekakor bolj ogrožena skupina kroničnih bolnikov (zaradi kroničnih zapletov in možnosti presnovnega poslabšanja).

Kakšni so simptomi

Znaki pnevmokokne pljučnice so zvišana telesna temperatura, tresenje, mrzlica, kašelj in kratka sapa, medtem ko so za pnevmokokni meningitis značilni zvišana telesna temperatura, glavobol in otrplost vratu. Okužbe s pnevmokoki zdravimo z antibiotiki, vendar je vse večja težava odpornost bakterije S. pneumoniae proti antibiotikom. To pomeni, da je v veliko primerih pnevmokokne bolezni težko zdraviti, zato je preprečevanje bolezni še pomembnejše.