Barbara Černe, avtorica knjige Jod – premišljena uporaba joda in Lugolove raztopine, že nekaj časa opozorja na veliko pomanjkanje joda v naših telesih. Če nam primanjkuje joda se lahko soočamo z depresijo, golšavostjo, motnjami delovanja ščitnice, slabim imunskim sistemom, boleznimi jajčnikov, seznam pa je še bistveno daljši. Nekoč smo zadostne količine joda lahko zaužili s soljo, danes pa je slika povsem drugačna.

Kako pomemben je jod za naše telo?

Jod je za naše telo zelo pomemben. Tega se premalo zavedamo. Zdravniki radi govorijo o pravilnem delovanju ščitnice, premalo pa poudarijo, da je za pravilno delovanje dejansko potrebna zadostna količina joda. Jod namreč ni odgovoren le za produkcijo ščitničnih hormonov, ampak tudi za produkcijo preostalih hormonov v telesu, ki so nujni za pravilno delovanje imunskega sistema in tudi možganov! Jod vpliva na hormonsko stanje v telesu ter uravnava presnovo beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov.

Dolgotrajno pomanjkanje joda (še zlasti pri nosečnicah, doječih materah in otrocih) lahko vodi k raznim oblikam mentalne zaostalosti in gluhosti, z njim povezujejo tudi neplodnost, splav, povečano umrljivost otrok, upočasnjen fizični in intelektualni razvoj otrok in motnjo pomanjkanja pozornosti ali hiperaktivnost (ADHD). V zelo redkih primerih je presežek joda težava.

Govorimo o odmerkih, večjih od grama dnevno in zaradi katerih se lahko pojavijo simptomi hipertiroze (prehitrega delovanja ščitnice).

Koliko joda lahko v resnici dobimo s prehrano?

Absolutno premalo. V 80. letih so v zdravstvenih šolah po vsem svetu še učili, da je v soli dovolj joda, da z njim oskrbimo telo. Mnogo zdravnikov konvencionalne medicine je danes prepričanih, da je še danes tako, kljub temu pa niso bile narejene nobene študije, ki bi to trditev potrdile. Raziskava je pokazala prav nasprotno, da uporaba soli ne zadošča in da je raven joda v zadnjih štiridesetih letih kljub njegovi uporabi padla za polovico. Slovenski strokovnjaki ugotavljajo, da je količina ravni joda prenizka in da tudi po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije glede količin izločenega joda v urinu in materinem mleku spadamo v endemsko območje stopnje I. Joda ni (pre)malo le v hrani, ampak tudi v naravi.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Gašper Rifelj ljubi 9 let starejšo

Gašper Rifelj in Maja Geršak sta srečna že več kot pet let.

Težava so strupi v kozmetiki, v čistilih, goitrogeni v hrani, ki preprečujejo, da bi telo dobilo dovolj joda. Veliko je odvisno tudi od nas samih: kakšno hrano jemo (organsko in ekološko ali predelano, pakirano; če z vrta, kje je vrt - ob prometni cesti ali ob morju) ali ob tem pojemo tudi dovolj drugih hranil (selena, kalcija, magnezija, vitamina C, ki so pomembni, da se jod absorbira v telo). Tudi če jemo organsko, z vrta, je v današnjih časih veliko manj možnosti, da bomo dobili dovolj joda, ker je onesnažena že zemlja, na kateri raste hrana. Pri starejših, ko se metabolizem upočasni, pri nosečnicah in nosečih materah ter otrocih je še toliko bolj pomembno, da dobijo dovolj joda. Spodaj je zato prikazano, koliko bi ga potrebovali odrasli, nosečnice in doječe matere (v mikrogramih).

Dva najpomembnejša razloga za pomanjkanje joda sta:

*zamenjava joda z bromom v pekovskih izdelkih, ki je upočasnil izkoristek joda,

* brom, ki je začel učinkovito zavirati in ovirati vnos joda skozi receptorje v telo.

Priporočeni dnevni še dovoljeni odmerki joda (v mikrogramih):

odrasli moški 150 (μg/dan) 
odrasla ženska 150 (μg/dan) 
nosečnice 220(μg/dan) 
doječe matere 290 (μg/dan) 

Potrebe po jodu (v mikrogramih na dan) glede na starost:

0–2 meseca 50 (μg/dan) 
3–5 mesecev 70 (μg/dan) 
6–11 mesecev 80 (μg/dan) 
1–3 let 100 (μg/dan) 
4–6 let 120 (μg/dan) 
7–9 let 140 (μg/dan) 
13–35 let 200 (μg/dan) 
35 in več let 180 (μg/dan) 
nosečnost 230(μg/dan)
dojenje 260 (μg/dan) 

Kakšna sol bi bila najbolj primerna za naše telo?

Ob poplavi deljenih mnenj glede soli je težko svetovati kakšno sol naj kdo užije. Jaz prisegam na piransko, nejodirano, ob tem pa redno pijem tudi Lugolovo raztopino. Piranska sol je pridelana po potrjenem tradicionalnem postopku. Sol iz Piranskih solin se prideluje po izročilu, starem skoraj 700 let in zgolj s tradicionalnimi orodji. Osnovni proces je naravna kristalizacija na solnih poljih, kjer se sol pobira na nekaj milimetrov debeli podlagi biosedimenta imenovani petola, sestavljeni iz mineralov in mikoroorganizmov. Nejodirana morska sol sama po sebi že vsebuje jod in sicer običajno pod 0,5 mg joda na kg soli. Jodirana sol je predelana, dodan ji je jod, a tudi barvila. Eden od vodilnih strokovnjakov za bolezni ščitnice na svetu, dr. David Brownstein trdi, da je rafinirana sol brez življenja, devitaliziran izdelek, iz katerega so odstranili vse minerale, izpostavljena pa je tudi strupenim kemikalijam, ki ji dajejo belo barvo: »Uživanje rafinirane soli povzroča številne zdravstvene težave, zaradi česar se ji je treba izogibati. Nerafinirana sol mora biti zgolj 'sol po izbiri'.« Sol torej, ki jo izberete na lastno pest.

Jod je bil odkrit v vsakem organu in tkivu v našem telesu. Kakšne zdravstvene posledice ima lahko pomanjkanje joda v našem telesu?

Ščitnica in koža na primer jod primarno izkoriščata, medtem ko ga dojke in prostata kopičijo. Preostala tkiva, na primer ledvice, vranica, jetra, kri, žleze slinavke in črevesje lahko kopičijo katerokoli obliko. Jod je dejansko odgovoren, da strukture vseh žlez v telesu ostanejo nespremenjene. To ne velja le za ščitnico, ampak tudi za jajčnike, maternico, prsi in prostato. Tkivo teh žlez bo imelo normalno strukturo, vse dokler imajo celice v tkivih dovolj joda. Takoj, ko se soočijo s pomanjkanjem, postane struktura tkiva zrahljana, tkivo pa cistično. Če pomanjkanje joda traja dlje časa, lahko postanejo ciste nodularne (vozličaste) in na dotik čvrstejše. Če se pomanjkanje joda nadaljuje, začnejo vozličasto spreminjati histološki videz in postajajo hiperplastične oziroma nadnaravno velike. V tem hiperplastičnem stanju se začnejo celice zelo hitro množiti in dobijo močno povečan ter 'neurejen' videz, ki sicer s prostim očesom ni viden. Zadnja faza tega stanja, če ga ne uravnamo z dodajanjem joda, je rak. S študijami na živalih so dokazali, da lahko pomanjkanje joda naredi veliko škodo v nadledvični žlezi, pa v timusu, hipotalamusu, hipofizni osi in celotnem endokrinem sistemu. Glede na to, da imajo jajčniki drugo največjo koncentracijo joda v telesu, lahko pomanjkanje joda vodi do neravnovesja hormonskega sistema oziroma spremenjene hormonske slike. Nemogoče je imeti uravnovešen imunski sistem brez ustreznih ravni joda v telesu. Dolgotrajno pomanjkanje joda v telesu vpliva na razvoj avtoimunskih obolenj ščitnice (Hashimoto in tireoiditis), porast rakavih obolenj (rak dojke in prostate). Dve najpogostejši posledici, vidni pri otroku, če ima mati v nosečnosti premalo joda, sta nižji IQ otroka in upad sposobnosti učenja. Posledice pomanjkanja joda v otroštvu so lahko katastrofalne, simptomi pa se kažejo v emocionalnih in umskih motnjah, na primer obliki depresije ali v motnji pomanjkanja pozornosti/hiperaktivnosti (ADHD), pogoste pa so tudi: prenizka teža, golša, kretenizem, umska zaostalost in pritlikavost. Pomanjkanje joda v nosečnosti (torej tudi v plodu) pa povezujejo s povečanim deležem mrtvorojenih otrok, splavom in prirojenimi
anomalijami. S pomanjkanjem joda povezujejo tudi fibromialgijo. Ko so pacientkam s fibromialgijo (stanje pogosto spremlja artritis – vnetje v telesu, ki najpogosteje nastani zaradi dolgotrajnega stresa in nepravilne prehrane) dodali jod, so bolečine po telesu izginile oziroma so se omilile.

Kako lahko sami preverimo, če nam primanjkuje joda v telesu?

Na notranjo stran podlakti namažemo čisti jod (z vato; lahko veterinarski, ki ni za pitje! Ampak za zunanjo rabo). Če madež izgine prej kot v 15 minutah, pomeni, da telesu joda primanjkuje. Če ne izgine niti po dveh urah, ga je v telesu dovolj. Madež odstranimo z limoninim sokom.

Kakšna je najbolj varna uporaba joda?

V obliki Lugolove raztopine. Zdrava oseba z normalno delujočo ščitnico potrebuje 2 kapljici Lugolove raztopine dnevno, da zadosti dnevnim potrebam po jodu. Lugolova raztopina je mešanica petih odstotkov joda in desetih odstotkov kalijevega jodida v 85 odstotkih destilirane vode.

Kaj vse lahko zdravimo z jodom?

Terapevtski učinki joda:

* antibakterijski
* protirakavi
* antiparazitski
* antivirusni
* motnja pomanjkanja pozornosti/hiperaktivnost (ADD/ADHD)
* ateroskleroza
* uravnava – zvišuje ph
* bolezni dojk 
* mukolitično sredstvo

Stanja, ki jih zdravimo z jodom
* Dupuytrenove kontrakture
* zdravljenje presežka sluzi 
* utrujenost 
* fibrocistična bolezen dojk 
* vaginalne infekcije 
* golšavost 
* hemoroidi
*glavoboli (tudi migrenski) 
* hipertenzije 
* infekcije 
* bolezni jeter 
* keloidi – benigni tumorji 
* nefrotični sindrom 
* bolezni jajčnikov 
* kamni izvodila parotidne žleze 
* Peyronijeva bolezen 
* bolezni prostate 
* ščitnične motnje 

Zdravstvene težave poleg jemanja joda močno omilijo prehranski dodatki (selen, vitamini, minerali), razstrupljanje telesa, pitje zadostnih količin vode in spremembe prehrane (odstranitev potencialnih alergenov z jedilnika, na primer glutena, žit, mlečnih izdelkov ...).

Kakšna je povezava med pomanjkanjem joda in rakom?

Študije so pokazale, da lahko pomanjkanje joda povzroči zelo specifične prekancerozne spremembe, ki jih lahko vidimo tudi pri človeku, in sicer displazijo in hiperplazijo. Dlje časa trajajoče pomanjkanje joda vodi še do večjih atipičnih sprememb v tkivih prsi (dokazano na podganah), te pa so predhodnik za nastanek raka dojke. Dr. Bernard Eskin, eden svetovno najbolj znanih raziskovalcev joda in njegovega učinka na prsi, je med drugim proučeval učinke estrogena in joda pri podganah, je ugotovil, da podgane potrebujejo ustrezno raven joda, da lahko estrogen v prsnem tkivu opravi svoje. Raziskovalci so dokazali še, da so karcinogeni, ki so jih dodali podganam, vplivali na nastanek raka dojke; potem pa, ko so karcinogenom dodali jod, pa je bila formacija tumorjev blokirana! To dokazuje, da ima jod dejansko sposobnost zaustaviti razvoj raka dojke.

Velike količine joda so nakopičene tudi v jajčnikih. V stanju pomanjkanja joda se poveča proizvodnja estrogenov v jajčnikih, medtem ko receptorji estrogena v prsih povečajo preobčutljivost na estrogen. Oba od teh pogojev bosta povečala tveganost za razvoj patologije prsi, vključno z rakom dojke. Dr. Brownstein je prepričan, da lahko epidemijo raka dojke, ki smo ji trenutno priča, »razložimo s kombinacijo pomanjkanja joda in z naraščajočo izpostavljenostjo ksenoestrogenom«.

Dr. David Brownstein: »Če smo izpostavljeni estrogenom, ki so v okolju, vključujoč ksenoestrogenom, ki jih najdemo v plastiki, pa pesticidom, mesu in drugim škodljivim proizvodom, smo dejansko izpostavljeni razvoju 'na hormone občutljivega' raka, ki se lahko razvije bodisi v dojkah, prostati, jajčnikih ali v maternici.«

Raziskave na živalih so pokazale, da lahko z uravnavanjem ravni joda v telesu (tudi v nepravilnem tkivu dojk!) tkivo spremenimo (pozdravimo) nazaj v normalno stanje.